I have finished two post graduate studies: pedagogy (master of science) and specialist of business science. I finished four graduate studies: mathematics, physics, pedagogy and andragogy.
Most of my career I work in education as a teacher, lecturer of business communication and human resources, as school manager (head master and Dean) and researcher in social science. The center of my science work were 1. talented students, 2. adult education (motivation) 3. e-learning psychology aspect. In present time I am evaluator of European projects and quality expert in European high schools and in universities too.
In Slovenian education i have the highest status (in slovenian language svetnica).
Zapuščina in reminiscence Kalpurnijev Piso v rimskem svetu in času DOPOLNJENA VERZIJA april 2024, 2024
Interes avtorice za Kalpurnije izvira iz dolgoletnega
raziskovanja preteklosti Paga, zbiranja po... more Interes avtorice za Kalpurnije izvira iz dolgoletnega raziskovanja preteklosti Paga, zbiranja podob, izročila ter ostankov preteklosti. V znanstveni literaturi pa laik najde tudi mnoga nestrinjanja med avtorji.
V 400 letih rod Kalpurnijev Piso sporoča obilo informacij ne le o rimski družbi, ampak tudi o umetnosti, kulturi, politiki, tehnologije in verovanjih. Med njimi so tudi, po današnjih merilih, neetični, ki pa zrcalijo neminljivo človeško bit. Gradivo je osrediščeno na Kalpurnijo iz Cisse, ki je postavljala are, da bi pomagala očetu in stricu v „največji antični aferi“ za življenja ali posmrtno, saj are nimajo datacije. Izjemne arheološke najdbe na hrvaškem Pagu in v južni Španiji se dopolnjujejo.
POVZETEK
V času, ko se hitro uveljavljajo nove tehnologije, med njimi umetna inteligenca (UI),... more POVZETEK
V času, ko se hitro uveljavljajo nove tehnologije, med njimi umetna inteligenca (UI), se pojavljajo tako pomisleki, kot precenjevanje njene vloge v bodoči družbi. Neizogibno bo UI prodrla tudi v izobraževanje in njegove institucije, kjer že zaznavamo nevednost in manipuliranje z informacijami. V ospredju je strah pred izrivanjem učitelja, izgubo njegove integritete pri ocenjevanju znanja in nižanjem znanja, zlasti pismenosti, ker bo namesto učenca »delal« stroj. Izven šole se pojavlja skrb pred nadvlado nad človekom, izgubo čustvenih potencialov, ter krčenjem medčloveške interakcije. Realno nevarnost predstavlja pomanjkanje regulative, ki lahko ogrozi demokratične dosežke družbe, pa tudi lažne novice in stvaritve so zelo destruktivne. Zato poudarjamo pomen etičnosti pri uporabi UI.
V prispevku želimo strokovno argumentirano pojasniti, kaj od pozitivnega lahko v zasebno, javno in poslovno življenju prinese UI, opozarjamo pa tudi na pretnje. Nakazujemo nekatere didaktične možnosti, zaradi katerih bo pouk bolj zanimiv in racionalen. Če bo admnistracijo opravil stroj, bo več časa za diskusije, problemski pouk in druge oblike, za katere pogosto zmanjka časa.
Opominjamo tudi na nove naloge učitelja, ki z UI ne bo izgubil vloge ali celo službe, še okrepila se bo, saj se bo bolj posvečal didaktično tehtnejšemu delu učenja. Hkrati opozarjamo, da je treba učitelje na UI pravočasno pripraviti, za kar mora poskrbeti šolski sistem. Omenjamo nekatere primere uporabe UI, na primer za pisanje besedil ali za pripravo učencev na obrnjeno učenje. Pri vseh temah želimo biti odkrito neposredni tako do ljudi kot do naprav ter z nekaj humorja narisati vesele obraze brez uporabe emotikonov.
Gradivo izvira iz laičnega, skoraj pol stoletja trajajočega zanimanja turistov za lokalno otoško ... more Gradivo izvira iz laičnega, skoraj pol stoletja trajajočega zanimanja turistov za lokalno otoško zgodovino, etnologijo, arheologijo in antropologijo v času poletnih počitnic na otoku, ko je čas za drugačne teme od tistih v »kopenskih« službah. Takemu pristopu manjka sistematičnost, čeprav nekateri dogodki potrjujejo, da se iz tega lahko izcimi pregledna in izpopolnjena podoba procesa. Upravno središče, t.j. mesto Pag, je prve turiste, zlasti tuje, pritegnil v predvojnih 30. letih, SZ otoka z Novaljo pa po letu 1955. Takrat je začel v Novaljo voziti »vapor« (parnik), ki je bil za pretežno slovenske turiste in nekaj tujcev priljubljeno prevozno sredstvo z Reke, kamor jih je pripeljal vlak. Ti so kar prišli, pravijo starejši domačini, ne da bi prej vprašali, kje bodo spali in kaj jedli, s tem pa so naravno izjemno gostoljubne domačine spravljali v zadrego, čeprav so si obetali zaslužek. A ta, se zdi, takrat ni bil v ospredju. Bolj v ospredju je bila želja pokazati se, da so nekaj, da znajo, da tudi imajo – odtod izjemna prijaznost in servilnost, ki je ljudi iz dveh različnih svetov tudi povezala. Morda so jim turisti odplaknili občutek vsesplošne »sirotinje«, nepomembnosti in majhnosti na koncu sveta. Turisti so spali na slamnjačah, »u našoj sirotinji«, a obogateni z izjemno izkušnjo v času, ko je celine že zajemalo potrošništvo. Naslednje leto so se spet nasmejani prikazali in tako leto za letom, nekateri tudi desetletja, ko je »sirotinja« z njihovim denarjem izginjala. V zgodovinskih in arheoloških znanstvenih krogih je v času, ko to pišemo, Pag fragmentarno že precej raziskan, literature o raziskavah pa je obilo. Vidna je skrb za akademske projekte, ki razkrivajo in razgaljajo otok, otok, nadgrajuje se znanstvena literatura o Pagu. Za večino gostov, pa tudi za domačine, ki ne prebirajo strokovnih revij, je kljub temu poznan le površinsko ali po delih. Pag svoje bogate arheološke preteklosti še ne trži, kot na primer v Egipt, Grčija ali Turčija. Tako se zdi za zdaj tudi bolj prav, dokler dediščina ni dovolj zaščitena. Tako turisti kot slabo poučeni domačini so v preteklosti napravili nekaj škode, dokler se ni širše uveljavila višja stopnja kulture, da je najdeno najbolje samo opazovati ali fotografirati. Fizično pa marsikaj še vedno ni zaščiteno.
Education systems confront new requirements to become more efficient and contribute more to the e... more Education systems confront new requirements to become more efficient and contribute more to the economic success of society. At the same time there are new challenges for the education systems to perform their tasks using advanced technology. In capacity, information technology considerably surpasses the current learning technology. Supported by Internet it creates an electronic parallel to the standard school and learning. Unfortunately there is only sporadic evidence that supported by information technology, learning and education system as a whole can be considerably improved. In spite of that, we believe there is no way back and e-education is not just a temporary whim. Even though we do not know exactly who should perform what and to which scope. The passiveness of pedagogues, the lack of empirical research and the occurring expansion of the market for e-education products without their quality assessment is not of advantage to this progress. The spread of e-education productio...
Nova koncepcija in strategija učenja sta na to strokovno področje prinesli številne nove pojme in... more Nova koncepcija in strategija učenja sta na to strokovno področje prinesli številne nove pojme in nova pojmovanja že uveljavljenih. Hkrati pa je razvoj tehnologije, še posebej informacijske, učenju razširil dosedanje in odprl nove možnosti na ekonomskem, kognitivnem in socialnem področju. Z dosedanjim, čeprav uveljavljenim, strokovnim izrazjem se ni mogoče več polno sporazumevati in ni možno nemoteno pretakati znanja. Okrnjene so celo sporazumevalne možnosti učiteljev z učenci. Pod pritiskom strokovnih in delovnih težav, a brez strategije in jezikovnih politik, se zatekamo k zasilnim rešitvam, od katerih nekatere jeziku in njenim uporabnikom jemljejo omiko, narodu pa možnost enakopravnega uveljavljanja v globalnem svetu. Deveto leto pri Društvu informatika deluje Islovar, to je spletni slovar informatike, ki ne glede na pomanjkanje strategije, če sodimo po obisku, uspešno odgovarja na vprašanja o izrazju v informatiki. Vsebuje tudi zbirko Izobraževanje. S primerom Islovarja želimo n...
Medtem ko v izobraževanje mladine kot e-učenje uvajamo predvsem učne teme, pa za odrasle · lahko ... more Medtem ko v izobraževanje mladine kot e-učenje uvajamo predvsem učne teme, pa za odrasle · lahko tako organiziramo tudi obsežnejše vsebine. Kot e-izobraževanje so dostopni nekateri programi neformalnega izobraževanja. Dvomi v kakovost in učinkovitost izrednega študija, organiziranega kot e-izobraževanje kljub mnogim pomislekom vendarle upadajo. Pri študiju ne gre več zgolj za elektronske učbenike, ki nadomeščajo tiskane, ampak predvsem za bolj učinkovite učne oblike in metode učenja in poučevanja. Kontaktno izobraževanje se zaradi e-izobraževanja nekoliko krči, a ne izginja, ampak se iz novih možnosti, nastalih v učnih procesih, ki potekajo kote-učenje, razvija in plemeniti. Pravzaprav se zdi postavljanje meje med tako imenovanim kontaktnim in tako imenovanim e-izobraževanjem vse manj smiselno. Učne oblike optimiziramo glede na vsebino in glede na učenca, med njimi so tako kontaktne oblike kot tudi oblike, izvedene na daljavo s pomočjo tiskanih ali digitalnih zapisov ter interaktivn...
Avtorica predstavlja avtomatizirani e-test kot produkt tehnološkega napredka in razvoja pedagoške... more Avtorica predstavlja avtomatizirani e-test kot produkt tehnološkega napredka in razvoja pedagoške znanosti. S kratkim zgodovinskim pregledom opozarja na zmote, zaradi katerih se te vrste testi v preteklosti niso splošno uveljavili. Poudarja dodano vrednost avtomatiziranih e-testov v primerjavi s klasičnimi. Zaradi zahtevnejše tehnologije in zaradi interpretacije ter uporabe povratnih informacij so sicer primernejši za izobraževanje odraslih. Rešujejo nekatere probleme, ki jih klasični testi ne morejo odpraviti. Odkrivajo balast, ki po nepotrebnem obremenjuje merjenje znanja, opredeljenega po konstruktivističnih teorijah in aktualnih ekonomskih potrebah. Avtorica opominja, da je možno precej balasta odvreči, s tem pa v merjenje znanja odraslih vnesti več dostojanstva in vzpostaviti enakopravnejši odnos med testirancem in testatorjem, ki ima tako najmočnejšo vlogo pri pripravi testa, ne pa v nadzoru testiranca. V ekspertnem, to je v pedagoško in tehnološko visoko razvitem okolju sveto...
... Šole nato prvi scenarij nadgradijo: na spletni strani imajo povezave na gradiva ali na učne p... more ... Šole nato prvi scenarij nadgradijo: na spletni strani imajo povezave na gradiva ali na učne pripomočke ter povezave na druge spletne strani, kjer je možno pridobivati znanje. ... LockwoodFred, Gooley Anne, Inovation in Open &Distance Learning, London, 2001 13. ...
The article presents the results of a research on perception during the learning process of adult... more The article presents the results of a research on perception during the learning process of adults in a virtual environment. The aim of the research was to determine why the process of e-learning introduction in Slovenia has been slowed down. Perception and its effects upon learning are important on the conscious as well as on the unconscious level but they have not been given as much attention as in the classical learning environment. Disturbed perception which results from the lack of expertise in preparation of the e-environment is a serious obstacle for learning. The objective of the research was to find solutions for the actual teaching practice but at the same time the research emphasizes that conclusions cannot always be made on the basis of former facts about students. We have to bear in mind that the impact of technology changes the students as well. Lack of professional arguments and of good practice leads to pedagogical conservatism which can cause the school’s progress, ...
V prispevku avtorica obravnava priznavanje znanja pred vstopom odraslega v formalno izobraževanje... more V prispevku avtorica obravnava priznavanje znanja pred vstopom odraslega v formalno izobraževanje. Namen je optimalizacija izobraževanja, tako časovna kot finančna, razen tega pa odrasli, ki mu priznamo znanje, pridobljeno s pomočjo izkušenj ter z neformalnim in priložnostnim učenjem, okrepi samopodobo in pridobi motivacijo za izobraževanje. Pri predstavitvi postopkov priznavanja se avtorica opira na konstruktivistične teorije o znanju in opozarja tudi na pomen doseženih ravni znanja. Pri tem poudarja tako spodnje ravni (veščine) kot zgornje in najvišje ravni (reševanje problemov), česar tudi v postopkih odkrivanja in priznavanja ne smemo zanemariti. Avtorica predstavlja izkušnje s priznavanjem znanja na nekaterih višjih šolah z izrednim študijem v zadnjih petih letih, in to najprej v programu Računovodja, kasneje pa tudi v drugih programih. Pomembno je, da priznavanja ne potisnemo v ekspertno okolje ali v poseben administrativni aparat, ampak da je del rednega študijskega procesa, ...
Bistriška ravnina in Neveljsko jezero med mitologijo, znanostjo in religijo, 2022
S tem prispevkom želimo k dosedanjim izsledkom dodati spoznanja o kontinuiteti poselitve Bistrišk... more S tem prispevkom želimo k dosedanjim izsledkom dodati spoznanja o kontinuiteti poselitve Bistriške ravnine od paleolitika dalje. Ker je Bistriška ravnina pri drugih avtorjih že opredeljena kot poganska sakralna krajina, bo s soočenjem različnih tez bolje raziskana. Argumentirano bomo dokazali, da je zmaj kot mit povezan s staroverstvom, mitski vzorec, kot je kamniški, pa srečamo tudi drugje na Slovenskem. Raziskovali bomo teze o obstoju Neveljskega jezera v stvarnosti in ugotavljali ali drži, da povedke in legende o njem niso zgolj plod domišljije, ampak aitiološke, torej imajo zgodovinsko osnovo. Zanimalo nas bo, ali obstaja konotacija jezera s prvimi prebivalci Šutne in povezano s tem vprašanje izvora naselbine, ki je postala Kamnik. Pri tem ne smemo obiti tistega, kar pomeni korenine naravnih in družbenih razmer sodobnosti.
Prispevek je nastal na pobudo Ustanove Petra Pavla Glavarja iz Komende, ki želi ob 300-letnici ro... more Prispevek je nastal na pobudo Ustanove Petra Pavla Glavarja iz Komende, ki želi ob 300-letnici rojstva počastiti svojega slavnega rojaka. Avtorica je raziskovalka in strokovnjakinja na področju izobraževanja, pedagogike in andragogike, zato se omejuje na predstavitev Glavarja v tem okviru. Petra Pavla Glavarja na nobenem področju ne moremo ločiti od njegove lastne usode in življenjske izkušnje, razsvetljenega pogleda na svet in na njegovo osredotočenost na dobrobit za ljudi, bolj za nižje kot za višje sloje, ter zavzemanja za naprednejšo ekonomijo. Naprej in preko ovir ga žene občutek poslanstva, da pomaga faranov, poskrbi za intelektualni potencial, zlasti revnih otrok in za tedanjo in prihodnjo blaginjo. Znanje in učenje sta bila zelo pomembna tako zanj osebno, kot za ljudi nasploh, za kmetijska opravila in za zdravje ljudi in živine. Ko so ga ovirali, je šel pogosto proti nasprotnikom in čez ovire. Poseben pomen je imelo zanj kot za izobraženca in kot umnega gospodarja čebelarstvo. S svojo čebelarsko dejavnostjo se je uveljavil in sodi med utemeljitelje čebelarstva na podlagi znanja in raziskovanja ter uveljavljanja znanosti. Glavarjevo delovanje na področju izobraževanja, ki se prepleta z drugimi dejavnostmi, je zaradi preglednosti in lažje analize v tem prispevku razdeljeno v tri poglavja in sicer na podporo nadarjenim otrokom, na motiviranje za učenje in vrednotenje znanja odraslih faranov ter na strokovno izobraževanje in šolanje. V uvodnem delu predstavljamo Glavarjevo šolanje, prve pedagoške izkušnje in široko podlago za lastno širjenje znanja, ki sta jo omogočila znanje jezikov in obilica knjig. Šola za nadarjene v Komendi, v kateri so imeli bistri fantje oskrbo in učne vsebine, ki so jih potrebovali za višje šole, določena pravila, vse je bila dobra priprava na nadaljnje šolanje, je bila med tremi bolj znanimi na Kranjskem. Njegovo kmetovanje z znanjem, nauki za življenje preko verskih vsebin in skrb za »intelektualno kondicijo« odraslih faranov imajo nekatere značilnosti in izzive iz sodobnega »vseživljenjskega učenja«. Ceniti moramo, da mu je bilo to pomembno v času, ko je bil podložnik še božje darilo bogatim, znanje, razen morda verskih vsebin, pa bi ga polenilo. Občutek, da je učenje dolžnost je med drugim vzdrževal s preverjanjem znanja in opisnimi ocenami. Neprostovoljno slovo od Komende, ko so zmagali pristaši srednjeveških ostalin, mu je vzelo možnost, da bi izobraževalne dosežke nadgradil, kot je načrtoval. Postal je dolenjski graščak na velikem posestvu, kjer je iz narave želel pridobiti, kar ta lahko nudi človeku, se posvetil uvajanju naprav in s tem modernizaciji kmetijstva, še posebej pa razvoju čebelarstva ter čebelarski šoli, za katero je pripravil tudi koncept in program. Pomemben je tudi njegov prispevek k strokovnim besedilom s področja kmetijstva in v tem okviru čebelarstva. Slovenščina je bila 200 let po spopadu reformacije in protireformacije borna, zato ima prispevek takih piscev in pridigarjev, kot je bil Glavar, za njen obstoj znaten pomen. Mož, ki je v vseh svojih prizadevanjih neizprosen, lahko bi rekli, da je bil trmast, je bil v odnosu do ljudi empatičen. Iskrena čustva je pokazal ob slovesu iz Komende, ko je pridigal v tunjiški cerkvi sv. Ane, čeprav moško čustvovanje ni bilo častno. V tem je skrivnost ene od njegovih uspešnosti, kar lahko smelo trdimo tudi za današnje učitelje in vodje. Skoraj vse, kar si je zamislil, je izpeljal ob izdatni podpori ljudi nižjih slojev in nekaterih prosvetljenih posameznikov v Cerkvi in monarhiji. Kar je za življenja od revnega pankrta do graščaka ustvaril, je z oporoko namenil revnim ljudem v Komendi in na Lanšprežu ter za izgradnjo bolnišnici v Komendi.
Zapisi so del obsežnega avtobiografskega gradiva, ki je nastajalo med l. 1985 in 2019, časovno. G... more Zapisi so del obsežnega avtobiografskega gradiva, ki je nastajalo med l. 1985 in 2019, časovno. Gre za izrez časa, ki se začne četrt stoletja pred 2. svetovno vojno in zaključi prav toliko let po njej. Obilico gradiva o elitnejših ali drugače izstopajočih Domžalčanih in delno Kamničanih popolnjujejo podobe iz življenja nižjega srednjega sloja, ki mora temeljito delati za preživetje, hkrati pa ima nezanemarljivo vlogo v lokalni družbi, tudi med elito »v dobrem in slabem«. Težave niso le materialne, ampak tudi etične, ideološke, religiozne in druge. Večina del podobnega žanra opisuje manjšinski zgornji, to jo bogatejši, dominantni ali vsaj popularni sloj prebivalstva. A podobe preteklosti ni mogoče celovito predstaviti brez večine, ki jo predstavljata nižji in spodnji srednji sloj prebivalstva, nekoč imenovane proletariat. S časovnimi rezi se avtorica namerno osredišči na vojno, na ljudi v njej, pred in po njej, ko so prebolevali posledice. Po vojni pa se omeji na proletarsko perspektivo tedanjega ekonomskega in družbenega reda, njegovo zorenje in razkroj. Zaradi časovne distance so tako dogodki kot odnosi in plodovi tehnološkega napredka novim generacijam manj znani, celo tuji. Za radovedne pa zelo zanimivi. Vendar se zdi poznavanje tega obdobja pomembno za razumevanje časa, ki je sledil in ki oblikuje aktualni čas. V gradivu ni fikcije, značilne za literarna dela, zato kljub ponekod ironičnemu pristopu, ki lahko bralca razvedri, po oceni sociologov sodi k strokovnim gradivom. Pojmi in izrazi, ki so danes manj znani, so pojasnjeni v sklicih, prav tako pomembnejša z znanstveno zgodovino dokazana spoznanja. Tudi to je eden od namenov gradiva.
Zapuščina in reminiscence Kalpurnijev Piso v rimskem svetu in času DOPOLNJENA VERZIJA april 2024, 2024
Interes avtorice za Kalpurnije izvira iz dolgoletnega
raziskovanja preteklosti Paga, zbiranja po... more Interes avtorice za Kalpurnije izvira iz dolgoletnega raziskovanja preteklosti Paga, zbiranja podob, izročila ter ostankov preteklosti. V znanstveni literaturi pa laik najde tudi mnoga nestrinjanja med avtorji.
V 400 letih rod Kalpurnijev Piso sporoča obilo informacij ne le o rimski družbi, ampak tudi o umetnosti, kulturi, politiki, tehnologije in verovanjih. Med njimi so tudi, po današnjih merilih, neetični, ki pa zrcalijo neminljivo človeško bit. Gradivo je osrediščeno na Kalpurnijo iz Cisse, ki je postavljala are, da bi pomagala očetu in stricu v „največji antični aferi“ za življenja ali posmrtno, saj are nimajo datacije. Izjemne arheološke najdbe na hrvaškem Pagu in v južni Španiji se dopolnjujejo.
POVZETEK
V času, ko se hitro uveljavljajo nove tehnologije, med njimi umetna inteligenca (UI),... more POVZETEK
V času, ko se hitro uveljavljajo nove tehnologije, med njimi umetna inteligenca (UI), se pojavljajo tako pomisleki, kot precenjevanje njene vloge v bodoči družbi. Neizogibno bo UI prodrla tudi v izobraževanje in njegove institucije, kjer že zaznavamo nevednost in manipuliranje z informacijami. V ospredju je strah pred izrivanjem učitelja, izgubo njegove integritete pri ocenjevanju znanja in nižanjem znanja, zlasti pismenosti, ker bo namesto učenca »delal« stroj. Izven šole se pojavlja skrb pred nadvlado nad človekom, izgubo čustvenih potencialov, ter krčenjem medčloveške interakcije. Realno nevarnost predstavlja pomanjkanje regulative, ki lahko ogrozi demokratične dosežke družbe, pa tudi lažne novice in stvaritve so zelo destruktivne. Zato poudarjamo pomen etičnosti pri uporabi UI.
V prispevku želimo strokovno argumentirano pojasniti, kaj od pozitivnega lahko v zasebno, javno in poslovno življenju prinese UI, opozarjamo pa tudi na pretnje. Nakazujemo nekatere didaktične možnosti, zaradi katerih bo pouk bolj zanimiv in racionalen. Če bo admnistracijo opravil stroj, bo več časa za diskusije, problemski pouk in druge oblike, za katere pogosto zmanjka časa.
Opominjamo tudi na nove naloge učitelja, ki z UI ne bo izgubil vloge ali celo službe, še okrepila se bo, saj se bo bolj posvečal didaktično tehtnejšemu delu učenja. Hkrati opozarjamo, da je treba učitelje na UI pravočasno pripraviti, za kar mora poskrbeti šolski sistem. Omenjamo nekatere primere uporabe UI, na primer za pisanje besedil ali za pripravo učencev na obrnjeno učenje. Pri vseh temah želimo biti odkrito neposredni tako do ljudi kot do naprav ter z nekaj humorja narisati vesele obraze brez uporabe emotikonov.
Gradivo izvira iz laičnega, skoraj pol stoletja trajajočega zanimanja turistov za lokalno otoško ... more Gradivo izvira iz laičnega, skoraj pol stoletja trajajočega zanimanja turistov za lokalno otoško zgodovino, etnologijo, arheologijo in antropologijo v času poletnih počitnic na otoku, ko je čas za drugačne teme od tistih v »kopenskih« službah. Takemu pristopu manjka sistematičnost, čeprav nekateri dogodki potrjujejo, da se iz tega lahko izcimi pregledna in izpopolnjena podoba procesa. Upravno središče, t.j. mesto Pag, je prve turiste, zlasti tuje, pritegnil v predvojnih 30. letih, SZ otoka z Novaljo pa po letu 1955. Takrat je začel v Novaljo voziti »vapor« (parnik), ki je bil za pretežno slovenske turiste in nekaj tujcev priljubljeno prevozno sredstvo z Reke, kamor jih je pripeljal vlak. Ti so kar prišli, pravijo starejši domačini, ne da bi prej vprašali, kje bodo spali in kaj jedli, s tem pa so naravno izjemno gostoljubne domačine spravljali v zadrego, čeprav so si obetali zaslužek. A ta, se zdi, takrat ni bil v ospredju. Bolj v ospredju je bila želja pokazati se, da so nekaj, da znajo, da tudi imajo – odtod izjemna prijaznost in servilnost, ki je ljudi iz dveh različnih svetov tudi povezala. Morda so jim turisti odplaknili občutek vsesplošne »sirotinje«, nepomembnosti in majhnosti na koncu sveta. Turisti so spali na slamnjačah, »u našoj sirotinji«, a obogateni z izjemno izkušnjo v času, ko je celine že zajemalo potrošništvo. Naslednje leto so se spet nasmejani prikazali in tako leto za letom, nekateri tudi desetletja, ko je »sirotinja« z njihovim denarjem izginjala. V zgodovinskih in arheoloških znanstvenih krogih je v času, ko to pišemo, Pag fragmentarno že precej raziskan, literature o raziskavah pa je obilo. Vidna je skrb za akademske projekte, ki razkrivajo in razgaljajo otok, otok, nadgrajuje se znanstvena literatura o Pagu. Za večino gostov, pa tudi za domačine, ki ne prebirajo strokovnih revij, je kljub temu poznan le površinsko ali po delih. Pag svoje bogate arheološke preteklosti še ne trži, kot na primer v Egipt, Grčija ali Turčija. Tako se zdi za zdaj tudi bolj prav, dokler dediščina ni dovolj zaščitena. Tako turisti kot slabo poučeni domačini so v preteklosti napravili nekaj škode, dokler se ni širše uveljavila višja stopnja kulture, da je najdeno najbolje samo opazovati ali fotografirati. Fizično pa marsikaj še vedno ni zaščiteno.
Education systems confront new requirements to become more efficient and contribute more to the e... more Education systems confront new requirements to become more efficient and contribute more to the economic success of society. At the same time there are new challenges for the education systems to perform their tasks using advanced technology. In capacity, information technology considerably surpasses the current learning technology. Supported by Internet it creates an electronic parallel to the standard school and learning. Unfortunately there is only sporadic evidence that supported by information technology, learning and education system as a whole can be considerably improved. In spite of that, we believe there is no way back and e-education is not just a temporary whim. Even though we do not know exactly who should perform what and to which scope. The passiveness of pedagogues, the lack of empirical research and the occurring expansion of the market for e-education products without their quality assessment is not of advantage to this progress. The spread of e-education productio...
Nova koncepcija in strategija učenja sta na to strokovno področje prinesli številne nove pojme in... more Nova koncepcija in strategija učenja sta na to strokovno področje prinesli številne nove pojme in nova pojmovanja že uveljavljenih. Hkrati pa je razvoj tehnologije, še posebej informacijske, učenju razširil dosedanje in odprl nove možnosti na ekonomskem, kognitivnem in socialnem področju. Z dosedanjim, čeprav uveljavljenim, strokovnim izrazjem se ni mogoče več polno sporazumevati in ni možno nemoteno pretakati znanja. Okrnjene so celo sporazumevalne možnosti učiteljev z učenci. Pod pritiskom strokovnih in delovnih težav, a brez strategije in jezikovnih politik, se zatekamo k zasilnim rešitvam, od katerih nekatere jeziku in njenim uporabnikom jemljejo omiko, narodu pa možnost enakopravnega uveljavljanja v globalnem svetu. Deveto leto pri Društvu informatika deluje Islovar, to je spletni slovar informatike, ki ne glede na pomanjkanje strategije, če sodimo po obisku, uspešno odgovarja na vprašanja o izrazju v informatiki. Vsebuje tudi zbirko Izobraževanje. S primerom Islovarja želimo n...
Medtem ko v izobraževanje mladine kot e-učenje uvajamo predvsem učne teme, pa za odrasle · lahko ... more Medtem ko v izobraževanje mladine kot e-učenje uvajamo predvsem učne teme, pa za odrasle · lahko tako organiziramo tudi obsežnejše vsebine. Kot e-izobraževanje so dostopni nekateri programi neformalnega izobraževanja. Dvomi v kakovost in učinkovitost izrednega študija, organiziranega kot e-izobraževanje kljub mnogim pomislekom vendarle upadajo. Pri študiju ne gre več zgolj za elektronske učbenike, ki nadomeščajo tiskane, ampak predvsem za bolj učinkovite učne oblike in metode učenja in poučevanja. Kontaktno izobraževanje se zaradi e-izobraževanja nekoliko krči, a ne izginja, ampak se iz novih možnosti, nastalih v učnih procesih, ki potekajo kote-učenje, razvija in plemeniti. Pravzaprav se zdi postavljanje meje med tako imenovanim kontaktnim in tako imenovanim e-izobraževanjem vse manj smiselno. Učne oblike optimiziramo glede na vsebino in glede na učenca, med njimi so tako kontaktne oblike kot tudi oblike, izvedene na daljavo s pomočjo tiskanih ali digitalnih zapisov ter interaktivn...
Avtorica predstavlja avtomatizirani e-test kot produkt tehnološkega napredka in razvoja pedagoške... more Avtorica predstavlja avtomatizirani e-test kot produkt tehnološkega napredka in razvoja pedagoške znanosti. S kratkim zgodovinskim pregledom opozarja na zmote, zaradi katerih se te vrste testi v preteklosti niso splošno uveljavili. Poudarja dodano vrednost avtomatiziranih e-testov v primerjavi s klasičnimi. Zaradi zahtevnejše tehnologije in zaradi interpretacije ter uporabe povratnih informacij so sicer primernejši za izobraževanje odraslih. Rešujejo nekatere probleme, ki jih klasični testi ne morejo odpraviti. Odkrivajo balast, ki po nepotrebnem obremenjuje merjenje znanja, opredeljenega po konstruktivističnih teorijah in aktualnih ekonomskih potrebah. Avtorica opominja, da je možno precej balasta odvreči, s tem pa v merjenje znanja odraslih vnesti več dostojanstva in vzpostaviti enakopravnejši odnos med testirancem in testatorjem, ki ima tako najmočnejšo vlogo pri pripravi testa, ne pa v nadzoru testiranca. V ekspertnem, to je v pedagoško in tehnološko visoko razvitem okolju sveto...
... Šole nato prvi scenarij nadgradijo: na spletni strani imajo povezave na gradiva ali na učne p... more ... Šole nato prvi scenarij nadgradijo: na spletni strani imajo povezave na gradiva ali na učne pripomočke ter povezave na druge spletne strani, kjer je možno pridobivati znanje. ... LockwoodFred, Gooley Anne, Inovation in Open &Distance Learning, London, 2001 13. ...
The article presents the results of a research on perception during the learning process of adult... more The article presents the results of a research on perception during the learning process of adults in a virtual environment. The aim of the research was to determine why the process of e-learning introduction in Slovenia has been slowed down. Perception and its effects upon learning are important on the conscious as well as on the unconscious level but they have not been given as much attention as in the classical learning environment. Disturbed perception which results from the lack of expertise in preparation of the e-environment is a serious obstacle for learning. The objective of the research was to find solutions for the actual teaching practice but at the same time the research emphasizes that conclusions cannot always be made on the basis of former facts about students. We have to bear in mind that the impact of technology changes the students as well. Lack of professional arguments and of good practice leads to pedagogical conservatism which can cause the school’s progress, ...
V prispevku avtorica obravnava priznavanje znanja pred vstopom odraslega v formalno izobraževanje... more V prispevku avtorica obravnava priznavanje znanja pred vstopom odraslega v formalno izobraževanje. Namen je optimalizacija izobraževanja, tako časovna kot finančna, razen tega pa odrasli, ki mu priznamo znanje, pridobljeno s pomočjo izkušenj ter z neformalnim in priložnostnim učenjem, okrepi samopodobo in pridobi motivacijo za izobraževanje. Pri predstavitvi postopkov priznavanja se avtorica opira na konstruktivistične teorije o znanju in opozarja tudi na pomen doseženih ravni znanja. Pri tem poudarja tako spodnje ravni (veščine) kot zgornje in najvišje ravni (reševanje problemov), česar tudi v postopkih odkrivanja in priznavanja ne smemo zanemariti. Avtorica predstavlja izkušnje s priznavanjem znanja na nekaterih višjih šolah z izrednim študijem v zadnjih petih letih, in to najprej v programu Računovodja, kasneje pa tudi v drugih programih. Pomembno je, da priznavanja ne potisnemo v ekspertno okolje ali v poseben administrativni aparat, ampak da je del rednega študijskega procesa, ...
Bistriška ravnina in Neveljsko jezero med mitologijo, znanostjo in religijo, 2022
S tem prispevkom želimo k dosedanjim izsledkom dodati spoznanja o kontinuiteti poselitve Bistrišk... more S tem prispevkom želimo k dosedanjim izsledkom dodati spoznanja o kontinuiteti poselitve Bistriške ravnine od paleolitika dalje. Ker je Bistriška ravnina pri drugih avtorjih že opredeljena kot poganska sakralna krajina, bo s soočenjem različnih tez bolje raziskana. Argumentirano bomo dokazali, da je zmaj kot mit povezan s staroverstvom, mitski vzorec, kot je kamniški, pa srečamo tudi drugje na Slovenskem. Raziskovali bomo teze o obstoju Neveljskega jezera v stvarnosti in ugotavljali ali drži, da povedke in legende o njem niso zgolj plod domišljije, ampak aitiološke, torej imajo zgodovinsko osnovo. Zanimalo nas bo, ali obstaja konotacija jezera s prvimi prebivalci Šutne in povezano s tem vprašanje izvora naselbine, ki je postala Kamnik. Pri tem ne smemo obiti tistega, kar pomeni korenine naravnih in družbenih razmer sodobnosti.
Prispevek je nastal na pobudo Ustanove Petra Pavla Glavarja iz Komende, ki želi ob 300-letnici ro... more Prispevek je nastal na pobudo Ustanove Petra Pavla Glavarja iz Komende, ki želi ob 300-letnici rojstva počastiti svojega slavnega rojaka. Avtorica je raziskovalka in strokovnjakinja na področju izobraževanja, pedagogike in andragogike, zato se omejuje na predstavitev Glavarja v tem okviru. Petra Pavla Glavarja na nobenem področju ne moremo ločiti od njegove lastne usode in življenjske izkušnje, razsvetljenega pogleda na svet in na njegovo osredotočenost na dobrobit za ljudi, bolj za nižje kot za višje sloje, ter zavzemanja za naprednejšo ekonomijo. Naprej in preko ovir ga žene občutek poslanstva, da pomaga faranov, poskrbi za intelektualni potencial, zlasti revnih otrok in za tedanjo in prihodnjo blaginjo. Znanje in učenje sta bila zelo pomembna tako zanj osebno, kot za ljudi nasploh, za kmetijska opravila in za zdravje ljudi in živine. Ko so ga ovirali, je šel pogosto proti nasprotnikom in čez ovire. Poseben pomen je imelo zanj kot za izobraženca in kot umnega gospodarja čebelarstvo. S svojo čebelarsko dejavnostjo se je uveljavil in sodi med utemeljitelje čebelarstva na podlagi znanja in raziskovanja ter uveljavljanja znanosti. Glavarjevo delovanje na področju izobraževanja, ki se prepleta z drugimi dejavnostmi, je zaradi preglednosti in lažje analize v tem prispevku razdeljeno v tri poglavja in sicer na podporo nadarjenim otrokom, na motiviranje za učenje in vrednotenje znanja odraslih faranov ter na strokovno izobraževanje in šolanje. V uvodnem delu predstavljamo Glavarjevo šolanje, prve pedagoške izkušnje in široko podlago za lastno širjenje znanja, ki sta jo omogočila znanje jezikov in obilica knjig. Šola za nadarjene v Komendi, v kateri so imeli bistri fantje oskrbo in učne vsebine, ki so jih potrebovali za višje šole, določena pravila, vse je bila dobra priprava na nadaljnje šolanje, je bila med tremi bolj znanimi na Kranjskem. Njegovo kmetovanje z znanjem, nauki za življenje preko verskih vsebin in skrb za »intelektualno kondicijo« odraslih faranov imajo nekatere značilnosti in izzive iz sodobnega »vseživljenjskega učenja«. Ceniti moramo, da mu je bilo to pomembno v času, ko je bil podložnik še božje darilo bogatim, znanje, razen morda verskih vsebin, pa bi ga polenilo. Občutek, da je učenje dolžnost je med drugim vzdrževal s preverjanjem znanja in opisnimi ocenami. Neprostovoljno slovo od Komende, ko so zmagali pristaši srednjeveških ostalin, mu je vzelo možnost, da bi izobraževalne dosežke nadgradil, kot je načrtoval. Postal je dolenjski graščak na velikem posestvu, kjer je iz narave želel pridobiti, kar ta lahko nudi človeku, se posvetil uvajanju naprav in s tem modernizaciji kmetijstva, še posebej pa razvoju čebelarstva ter čebelarski šoli, za katero je pripravil tudi koncept in program. Pomemben je tudi njegov prispevek k strokovnim besedilom s področja kmetijstva in v tem okviru čebelarstva. Slovenščina je bila 200 let po spopadu reformacije in protireformacije borna, zato ima prispevek takih piscev in pridigarjev, kot je bil Glavar, za njen obstoj znaten pomen. Mož, ki je v vseh svojih prizadevanjih neizprosen, lahko bi rekli, da je bil trmast, je bil v odnosu do ljudi empatičen. Iskrena čustva je pokazal ob slovesu iz Komende, ko je pridigal v tunjiški cerkvi sv. Ane, čeprav moško čustvovanje ni bilo častno. V tem je skrivnost ene od njegovih uspešnosti, kar lahko smelo trdimo tudi za današnje učitelje in vodje. Skoraj vse, kar si je zamislil, je izpeljal ob izdatni podpori ljudi nižjih slojev in nekaterih prosvetljenih posameznikov v Cerkvi in monarhiji. Kar je za življenja od revnega pankrta do graščaka ustvaril, je z oporoko namenil revnim ljudem v Komendi in na Lanšprežu ter za izgradnjo bolnišnici v Komendi.
Zapisi so del obsežnega avtobiografskega gradiva, ki je nastajalo med l. 1985 in 2019, časovno. G... more Zapisi so del obsežnega avtobiografskega gradiva, ki je nastajalo med l. 1985 in 2019, časovno. Gre za izrez časa, ki se začne četrt stoletja pred 2. svetovno vojno in zaključi prav toliko let po njej. Obilico gradiva o elitnejših ali drugače izstopajočih Domžalčanih in delno Kamničanih popolnjujejo podobe iz življenja nižjega srednjega sloja, ki mora temeljito delati za preživetje, hkrati pa ima nezanemarljivo vlogo v lokalni družbi, tudi med elito »v dobrem in slabem«. Težave niso le materialne, ampak tudi etične, ideološke, religiozne in druge. Večina del podobnega žanra opisuje manjšinski zgornji, to jo bogatejši, dominantni ali vsaj popularni sloj prebivalstva. A podobe preteklosti ni mogoče celovito predstaviti brez večine, ki jo predstavljata nižji in spodnji srednji sloj prebivalstva, nekoč imenovane proletariat. S časovnimi rezi se avtorica namerno osredišči na vojno, na ljudi v njej, pred in po njej, ko so prebolevali posledice. Po vojni pa se omeji na proletarsko perspektivo tedanjega ekonomskega in družbenega reda, njegovo zorenje in razkroj. Zaradi časovne distance so tako dogodki kot odnosi in plodovi tehnološkega napredka novim generacijam manj znani, celo tuji. Za radovedne pa zelo zanimivi. Vendar se zdi poznavanje tega obdobja pomembno za razumevanje časa, ki je sledil in ki oblikuje aktualni čas. V gradivu ni fikcije, značilne za literarna dela, zato kljub ponekod ironičnemu pristopu, ki lahko bralca razvedri, po oceni sociologov sodi k strokovnim gradivom. Pojmi in izrazi, ki so danes manj znani, so pojasnjeni v sklicih, prav tako pomembnejša z znanstveno zgodovino dokazana spoznanja. Tudi to je eden od namenov gradiva.
Posvečamo se rodu Rimljanke Kalpurnije (Calpurnia Calpurnii Pisoni), o kateri zgodovinarji ne piš... more Posvečamo se rodu Rimljanke Kalpurnije (Calpurnia Calpurnii Pisoni), o kateri zgodovinarji ne pišejo. O njej je znano, kar nam na votivnih oltarjih sporoča sama. Bila je hči, vnukinja, nečakinja, to je prednica in potomka zelo vplivnih, imenitnih, a tudi nasilnih Rimljanov iz iste slavne družine, ki se je povzpela iz plebsa in skoraj 200 let delovala v Rimskem imperiju. Sorodniki te Rimljanke Kalpurnije, stric Gnej in drugi, so bili vpleteni tudi v tako imenovani največji škandal antike. Njena zgodba zrcali podobo rimske družbe, bitke za ozemlje in za moč, čast ter za vero. Prepletena je s čustvi, ljubeznijo, trpljenjem in po epikurejsko tudi z uživanjem. Predstavljamo nekatere člane rodu Kalpurnijev in njihovo veličastno zapuščino.
V Kamniku rojena Marija Vera, s pravim imenom Frančiška Eppich, ki jo je kot siroto pod okrilje v... more V Kamniku rojena Marija Vera, s pravim imenom Frančiška Eppich, ki jo je kot siroto pod okrilje vzel materin brat kaplan v Lipici, se ni odločila za učiteljevanje, ampak je brez denarja, znanja jezika in brez prijateljev odšla na Dunaj in se želela vključiti v gledališče. Z velikimi napori in voljo ji je to uspelo in postala je ena najboljših evropskih gledaliških igralk. S poroko je dobila naziv baronica. Osebno življenje je bilo nesrečno. Vrnila se je najprej v Beograd, kjer je izgubila še drugega partnerja, in nato v Ljubljano, kjer je bila 20 let najstarejša igralka Drame. Bila je soustanoviteljica ljubljanske akademije z igralstvo. V Ljubljani si je postavila dom - vilo v slogu bauhaus.
V Kamniku rojena Marija Vera, s pravim imenom Frančiška Eppich, ki jo je kot siroto pod okrilje v... more V Kamniku rojena Marija Vera, s pravim imenom Frančiška Eppich, ki jo je kot siroto pod okrilje vzel materin brat kaplan v Lipici, se ni odločila za učiteljevanje, ampak je brez denarja, znanja jezika in brez prijateljev odšla na Dunaj in se želela vključiti v gledališče. Z velikimi napori in voljo ji je to uspelo in postala je ena najboljših evropskih gledaliških igralk. S poroko je dobila naziv baronica. Osebno življenje je bilo nesrečno. Vrnila se je najprej v Beograd, kjer je izgubila še drugega partnerja, in nato v Ljubljano, kjer je bila 20 let najstarejša igralka Drame. Bila je soustanoviteljica ljubljanske akademije z igralstvo. V Ljubljani si je postavila dom - vilo v slogu bauhaus.
Gradivo je zaradi obsežnosti razdeljeno v dva dela. V prvem delu predstavljamo življenje od rojst... more Gradivo je zaradi obsežnosti razdeljeno v dva dela. V prvem delu predstavljamo življenje od rojstva do smrti enega od najpomembnejših Slovencev in vojaških oseb po prvi svetovni vojni. Predstavljamo ljudi, ki so oblikovali njegovo osebnost, v kateri sta združeni umetniška milina in vojaška ostrina. Okoliščine po prvi svetovi vojni in razpadu Avstro -Ogrske so mu omogočile, da je izbojeval temelje državnosti bodoče države Slovencev, za katere so velesile takrat prvič slišale. Izjemna inteligenca, daljnovidnost, pogum in strateške vojaške sposobnosti so mu omogočili, da je dosegel mnoge cilje, čeprav je pri tem premagoval zunanje ovire in ovire v mladih političnih tvorbah. V drugem delu predstavljamo Rudolfa Maistra pri mehkem bojevanju na področju kulture in v luči sodobnih vrednot in turbulenc. Bil je tudi pesnik in talentiran za slikanje ter bibliofil. Vključil se je v kulturno življenje v Mariboru. Na področju mehkega bojevanja za slovenstvo in Slovenijo ima zasluge tudi za jezik in za razvoj slovenske kulture. Rojstni kraj Kamnik ga je prepoznal kot svojega pomembnega rojaka, zato predstavljamo manifestacije njemu v čast. Na področju njegovega bojevanja pa so se med mejniki, ki so ga predstavljale vojne in osamosvajanje Slovenije, pojavili pomisleku o pomenu in smislu njegovih prizadevanj. Največ jih je okoli njegove mitizacije in kulta osebnosti, s katerim konkurira drugim zmagovalcem. Tudi če mu to odštejemo od zaslug, pa je njegov prispevek izjemen, zgodovinski in vreden spomina in časti.
Gradivo je zaradi obsežnosti razdeljeno v dva dela. V prvem delu predstavljamo življenje od rojst... more Gradivo je zaradi obsežnosti razdeljeno v dva dela. V prvem delu predstavljamo življenje od rojstva do smrti enega od najpomembnejših Slovencev in vojaških oseb po prvi svetovni vojni. Predstavljamo ljudi, ki so oblikovali njegovo osebnost, v kateri sta združeni umetniška milina in vojaška ostrina. Okoliščine po prvi svetovi vojni in razpadu Avstro -Ogrske so mu omogočile, da je izbojeval temelje državnosti bodoče države Slovencev, za katere so velesile takrat prvič slišale. Izjemna inteligenca, daljnovidnost, pogum in strateške vojaške sposobnosti so mu omogočili, da je dosegel mnoge cilje, čeprav je pri tem premagoval zunanje ovire in ovire v mladih političnih tvorbah. V drugem delu predstavljamo Rudolfa Maistra pri mehkem bojevanju na področju kulture in v luči sodobnih vrednot in turbulenc.
Gradivo je prezentacija za predavanje v okvir projekta EU za opismenjevanje učiteljev za spletno ... more Gradivo je prezentacija za predavanje v okvir projekta EU za opismenjevanje učiteljev za spletno učenje. Za razliko od drugih predavanj, ki so bila namenjena učenemu procesu, se pri tej temi posvečamo šoli, ki izvaja tako učenje in mora za to vpeljati nekatere spremembe.Te so na primer v organizaciji, opremi izvajalcev z znanjem in zaupanjem, dograditev šolske komunikacije, delo s starši in vpeljava sistematične evalvacije. Vsak učenec mora biti sposoben videti samega sebe kot učenca in se spoznati. Šola pa mora dograditi tudi vzporedne službe, kot so šolska knjižnica, učna pomoč, svetovalno delo, izvedbeni načrti ter urnik.
V gradivu je prezentacija, za predavanje, kakršna je v okviru usposabljanja učiteljev za digitaln... more V gradivu je prezentacija, za predavanje, kakršna je v okviru usposabljanja učiteljev za digitalne tehnologije finansirala Evropska unija. Projekt je pomagal učiteljem pri prehodu iz fizičnega učenega okolja v digitalno, oziroma spletno. Pomagali smo mu zamenjati vlogo, ki jo je imel izključno pred šolsko tablo z vlogo usmerjevalca pri učenju z računalnikom. Pri tem je izgubil nekatere svoje moči, te pa lahko nadomesti na spletu z enako ali bolj učinkovitimi. Razen učenja zaključene vsebine nas zanimajo tudi priprava na učenje in pedagoške aktivnosti po učenju, ki zagotavljajo pomnenje.
Gradivo je prezentacija za predavanje in članek v okviru konference Informacijska družba, 2009. G... more Gradivo je prezentacija za predavanje in članek v okviru konference Informacijska družba, 2009. Gradivo obravnava pomen percepcije in zavesti za učenje, ki je podprto z informacijsko tehnologijo. Raziskujemo ukrepe pri uvajanju in pripravi takega učenja, učenčevo razvojno stopnjo in učenčevo informatiziranost, ki vsebuje veščine v virtualnem okolju. Posebej se posvečamo odraslim in andragoškim posebnostim učenja. Raze učenja je pri odraslih pomembno tudi karierno usmerjanje. Predpostavljamo, da so odrasli vešči karierne rasti in učenja v fizičnem okolju, zato nas zanimajo predvsem razlike, ki jih prinaša IT.
Na prosojnicah, pripravljenih za predavanje na simpoziju Informacijska družba 2017, predstavljamo... more Na prosojnicah, pripravljenih za predavanje na simpoziju Informacijska družba 2017, predstavljamo dodano vrednost, ki jo ustvarimo z IT pri zagotavljanju in vrednotenju kakovosti. Kakovost analiziramo z vidika predpisov, učencev oziroma študentov ter z vidika materialnih vložkov. Posebej se dotaknemo institucionalne evalvacije na ravni posameznih šol in šolskega sistema. Predstavljeni so empirični podatki iz mnenjske raziskave na vzorcu 52 udeležencev izobraževanja.
Sv. Primož nad Kamnikom leži na vzpetini (845 m) na vzhodnem pobočju masiva Velike planine. Po po... more Sv. Primož nad Kamnikom leži na vzpetini (845 m) na vzhodnem pobočju masiva Velike planine. Po poti, ki vodi mimo njega, vodijo pastirji že vsaj 1000 let meseca junija črede na planinsko pašo. Pred vsaj toliko leti pa je bilo to mesto izbrano, kdo ve zakaj, za postavitev prve, verjetno romanske cerkvice in je tako postalo cilj številnih romarjev. Danes približno na istem mestu stoji večja gotska cerkev. V njej so svetovna znamenitost freske, nastale v prvih letih 16. stoletja. Njihova živost, izvirna ikonografija in motivika, posebno če upoštevamo čas, v katerem so nastale, vznemirjajo tako strokovnjake kot tudi ljubitelje. Tudi danes Sv. Primož privlači ljubitelje starih slikarij in drugih prič preteklosti, lepe narave, obiskovalce verskih obredov, gorske kolesarje, tiste, ki potrebujejo majhen vzpon in svež zrak. Na Sv. Primožu se vse to dobi. Dostop do Sv. Primoža, oziroma izhodišče za pot na Veliko planino, je iz Stahovice - uro zmerne hoje in nato še dobro uro dalje do Velike planine. Gradivo je namenjeno predvsem izletnikom, kot vodnik pa tudi strokovnjakom, ki si želijo ta zgodovinsko umetnostni spomenik pobliže ogledati. .
Gradivo, ki je pripravljeno v obliki prosojnic, je didaktični prispevek pripravi e-gradiv v želji... more Gradivo, ki je pripravljeno v obliki prosojnic, je didaktični prispevek pripravi e-gradiv v želji, da ne bi učenci na zaslonu prebirali klasičnih tiskanih knjig. S pomočjo dela z učitelji in ob podpori tuje literature je predstavljeno kako je potrebno rediti gradivo, kaj mora znati učitelj, ki vodi e-učenje, katere veščine potrebuje učenec in kaj je potrebno spremeniti na šli, ki izvaja e-učenje, za formalno izobraževanje. Opisno in grafično predstavljamo psihološke in socialne vidike procesa učenja, ko je učenec sam pri računalniku in ima le občasno pomoč na daljavo.
Na prosojnicah najprej predstavljamo Jurija Humarja in njegove sorodnike ter njegov zgodnji razvo... more Na prosojnicah najprej predstavljamo Jurija Humarja in njegove sorodnike ter njegov zgodnji razvoj kot zdravilca. V drugi polovici 19. stroletja je razvijal homeopatsko zdravljenje, posnemal Messmerjev magnetizem in hipnozo. Kljub težavam s posvetnimi in cerkvenimi oblastmi je v drugi polovici 19. stoletja veljal za uspešnega zdravilca in se je v predstavah ljudi postopoma razvil v legendarno osebo kot čudodelnik. S sestavo univerzalnega jezika se je uvrstil med pasigrafe.
Na prosojnicah z dokumenti, slikami in besedob predstavljamo tri sodobnike, ki so v 19. stoletju ... more Na prosojnicah z dokumenti, slikami in besedob predstavljamo tri sodobnike, ki so v 19. stoletju postavili temelje industriji, prometu, kulturi in političnemu razvoju Kamnika z okolico. Kecel in Samec sta bila župana, Prašnikar pa gospodarstvenik in gradbenik evropskega formata. Gradil je Južno železnico, v Kamniku postavil zdravilišče Kurhaus in več pomembnih stavb. Ko so ti trije meščani umrli, je propadlo njihovo gospodarstvo, ostali pa so temelji, na katerih Kamnik gradi še danes.
V Kamniku rojeni Janez Nepomuk Šlakar je predstavljen na prosojnicah z besedilom in slikami ter d... more V Kamniku rojeni Janez Nepomuk Šlakar je predstavljen na prosojnicah z besedilom in slikami ter dokumenti iz ustanov, ki jih je vodil. Bil je ravnatelj ljubljanske Uršulinske šole, nato ravnatelj Normalke in ustanovitelj Kranjske hranilnice, ki je temelj slovenskega finančništva. Skrbel je za slovenščino ter izdal slovar. Častni meščan Ljubljane in vitez FJ reda.
Na prosojnicah predstavljamo zapise, slike in dokumente o v Kamniku rojeni deklici, Valeriji Heyb... more Na prosojnicah predstavljamo zapise, slike in dokumente o v Kamniku rojeni deklici, Valeriji Heybal. ki se je z uporništvom in velikim talentom razvila v eno največjih evropskih dramskih sopranistk. Številni udarci so jo kljub gostovanjem na slavnih opernih odrih ob koncu življenja povsem zlomili, kot pevka pa je potonila v pozabo.
Na prosojnicah prikazujemo povezanost slovenskega pesnika Franceta Prešerna s pomembnimi ljudmi ... more Na prosojnicah prikazujemo povezanost slovenskega pesnika Franceta Prešerna s pomembnimi ljudmi iz slovenskega mesta Kamnik. Nekateri Kamničani so pesnika spodbujali, o njem pripovedovali, se vpletali v njegovo življenje ali pa pesnik v njihovo. Omenjamo kamniške slikarje, ki so pesnika upodabljali in zlasti njegovo muzo Jerico Podboj. Omenjamo tudi mamo zbiralca starin Sadnikarja, Johano Wollmuth, šolnika Janeza Šlakarja, utopičnega socialista Andreja Smolnikarja, gospodarstvenika Davida Moulinejja in sorodnika - župana Smolnikarja
Na prosojnicah je predstavljeno skoraj stoletno življenje Franca Pirca. Prvo polovico je preživel... more Na prosojnicah je predstavljeno skoraj stoletno življenje Franca Pirca. Prvo polovico je preživel v domovini kot župnik in eden največjih sadjarjev svojega časa.V drugi polovici je bil misionar v Minnesoti in je vzpostavil ekonomijo v družbi indijancev in evropskih priseljencev.
Prispevek je uvod v elaborat, s katerim je mesto Kamnik kandidiralo na evropska sredstva za revit... more Prispevek je uvod v elaborat, s katerim je mesto Kamnik kandidiralo na evropska sredstva za revitalizacijo mesta. Zbrane so nekatere izkušnje bližnjih mest v okolici (Maribor, Lienz) in analiza sodobnih potreb Kamnika. Pri tem je treba upoštevati socialnokulturne razmere in mentaliteto Kamničanov ter zgodovinske posebnosti.
Gradivo je bilo prezentirano na več seminarjih za organizatorje izobraževanja v delovnih organiza... more Gradivo je bilo prezentirano na več seminarjih za organizatorje izobraževanja v delovnih organizacijah. Za to so potrebovali temeljna znanja iz didaktike in učenja, o pomnenju, pripravi učečega na učenje, osebni organiziranosti in o podpori zaradi odsotnosti fizične izkušnje. Pomembna je tudi nova vloga vodje učnega procesa, ki ni več učitelj ampak usmerjevalec na poti skozi učno vsebino. Učna gradiva lahko pripravljamo s konvertiranjem klasičnih tiskanih gradiv v spletna. Temeljna znanja so bila posredovan na seminarjih.
Po več poskusih vpeljevanja tehnologije v e-izobraževanje, ki niso bili učinkoviti, se je z infor... more Po več poskusih vpeljevanja tehnologije v e-izobraževanje, ki niso bili učinkoviti, se je z informacijsko tehnologijo vendarle pokazala možnost drugačnega izobraževanja. Medtem ko pedagoško didaktična teorija izobraževanja temelji na klasičnem odnosu učitelja in učenca, pa informacijska tehnologija uveljavlja novo didaktično prakso, ki ni podprta z obstoječo tehnologijo. V članku opozarjamo na razhajanje med staro teorijo in novo prakso, opominjamo na sorodnosti in ujemanja ter kažemo nekatere poti pri posodabljanju didaktike.
V središču prispevka je prepričanje, da se naučenega ni reba učiti ponovno. To je bolj pomembno z... more V središču prispevka je prepričanje, da se naučenega ni reba učiti ponovno. To je bolj pomembno za odrasle, ki potrebujejo le priklic pozabljenega znanja ali osvežitev naučenega iz šole in izkušenj. Pomembna je tuddi uporaba tihega znanja, ki je integracija formalnega in neformalnega znanja. Na primeru računovodske stroke empirično ugotavljamo kako lahko računovodja s starejšim znanjem to obogati in osveži, da postane aktualno in da lahko opravlja sodobne naloge. Pri tem poudarjamo kakovost znanja, uporabnost in aktualnost..
V članku povzemamo izkušnje pri delu s študenti višjih šol, ki se izobražujejo na daljavo ob podp... more V članku povzemamo izkušnje pri delu s študenti višjih šol, ki se izobražujejo na daljavo ob podpori informacijske tehnologije. Opisujemo didaktični model študija, izvedbeni načrt, potek študija ter procesno evalvacijo.
Prispevek je strokovna razprava pedagoga o disleksiji kot jo prepoznavamo pri učencih in študenti... more Prispevek je strokovna razprava pedagoga o disleksiji kot jo prepoznavamo pri učencih in študentih. Predstavljena je disleksija kot posebnost in kot motnja in nekatere njene oblike. Avtorica opisuje tudi osebno izkušnjo in kako se je z njo uveljavljala v bolj ali manj razumevajočem okolju. Šolski svetovalni delavci imajo različna znanja o disleksiji, zato staršem in, učencem dajejo različno kvalitetne razlage in napotke. Avtorica želi tudi poudariti, da imajo dislektiki kot tudi večina drugih učencev različne potenciale in talente, ki jih je potrebo odkrivati in razvijati.V tem je bistvo dela z dislektiki.
V članku prikazujemo časovno zaporedje in razvoj dogodkov, ki so pomembno vplivali na razvoj mest... more V članku prikazujemo časovno zaporedje in razvoj dogodkov, ki so pomembno vplivali na razvoj mesta Kamnik (današnja Slovenija) po tem, ko je cesar Karel VI mestu podelil privilegije za uživanje zemlje v okolici mesta. To so bili predvsem gozdovi in nekaj polj. Tako podeljevanje je bilo v primeru Kamnika in drugih mest namenjeno kot pomoč meščanom, ki so lahko izkoriščali nikogaršnjo zemljo za preživetje in vzdrževanje mesta. Danes je to po mnenju sociologov posebnost, saj so se podeljene pravice skozi čas transformirale v zasebno lastnino, na njej pa je zgrajena tudi močna meščanska zavest. Meščani jo branijo, zagovarjajo, zahtevajo vračilo lastnine in na tak način vplivajo na sedanji razvoj mesta in občine. S gradivom, v katerem so podatki, dokumenti in ilustracije, želimo predstaviti dejstva, saj se razblinjajo in deformirajo v novo ustvarjene "resnice". Meščani, nekdanji upravičenci, so po Zakonu o gospodarskih družbah organizirani v agrarno skupnost MeščansKa korporacija..
Ko sem prejela prošnjo za kritično analizo knjige Pozitivna disciplina ameriških psihologinj Nels... more Ko sem prejela prošnjo za kritično analizo knjige Pozitivna disciplina ameriških psihologinj Nelsenove in Lottove v luči slovenske pedagogike, ki bo uvodnik k njuni knjigi, sem se zaustavila ob besedi disciplina. Ali pri nas angleško besedo Discipline pojmujemo enako kot ameriški avtorici? Ali ima lahko disciplina predznak? Po večkratnem prebiranju knjige se je zdela pozitivna disciplina sprejemljivo novo ime za stari pedagoški pojem. Delo sem ovrednotila v luči kulture in izkušenj, kot jih poznamo iz sodelovanja z učitelji in starši. »Že spet o disciplini«, bo morda nezadovoljno vzkliknil površni bralec te knjige, ki mu ta beseda pomeni obrabljeno temo, o kateri veliko razpravljamo, si zanjo prizadevamo, a smo hkrati z rezultati pogosto zadovoljni.
Spodbujanje odličnosti, vsak otrok je lahko dober učenec, 2010
Namesto uvoda S kanadsko pedagoginjo Pamelo Sims sem prvič srečala na sejmu v Baslu v Švici, kjer... more Namesto uvoda S kanadsko pedagoginjo Pamelo Sims sem prvič srečala na sejmu v Baslu v Švici, kjer je sodelovala kot predstavnica in predavateljica kanadskega raziskovalnega inštituta za področje izobraževanja, ki ima sedež v provinci Ontario. Ugotavljali sva, da se kljub oddaljenosti in mnogim geografsko ekonomskim razlikam Slovenija in Kanada vsaj v tej provinci ukvarjata s podobnimi problemi, med katerimi veliko nevarnost za dobro šolo predstavlja težnja k povprečnosti. V strokovnem smislu pa se kot pedagoginji zelo ujemava. Samozadovoljstvo s stanjem, ko ni konfliktov, starši se zdijo zadovoljni, bodoči delodajalci pa ne vidijo daleč naprej, nima pogona v smeri višjih ciljev. Vlada pa zadovoljstvo v udobju doseženega. Po enoletnem dopisovanju, med katerim me je obvestilo, da pripravlja knjigo, ki jo bo namenila spodbujanju odličnosti v šoli, me je prosila, da za knjigo napišem uvodno poglavje, celotni rokopis pa kritično preberem. Ko je knjiga izšla v Sloveniji sem uvod zamenjala s slovenskim izvirnikom. V njem sem želela zelo strnjeno, saj je uvod prostorsko omejen, odpreti pot odličnosti v slovenske šole. Prispevek je napisan kot kratko samostojno delo, zato ga kot takega ponujamo v branje v strokovnem, znanstvenem in laičnem okolju. Odličnost in šola skozi očala pedagoginje Simsove Knjiga, ki učiteljem odstira pot k odličnosti, vedno izide ob pravšnjem času. V tej smeri stalno preurejamo šolo, ji menjamo zunanjo podobo in obraz ter spreminjamo učne načrte. Včasih se pozabimo vprašati, ali spremembe vodijo k odličnosti, ali pa so le plod želje po spremembi zaradi zasičenosti. Le redko pa glasno povemo, kakšna je šola znotraj, tam, kjer so učenci, učitelji in drugi, ki jih povezujejo človeške vezi-tiste vezi, ki so nujne, da deluje bistvo
Scenarij za namišljene učne situacije, Inter-es, Ljubljana, 2013
Odkar v učenje uvajamo IT, je uporaba namišljenih učnih situacij didaktična novost. Pred uvedbo I... more Odkar v učenje uvajamo IT, je uporaba namišljenih učnih situacij didaktična novost. Pred uvedbo IT, v fizičnem okolju, z igralci ali samo z domišljijo učenca pa jih poznamo že dolgo, v pedagoški literaturi tudi že ovrednotene. Uporabljajo jih šole menedžmenta in retorike ter šole, ki izvajajo različne treninge, tudi športne. Gre za pridobivanje aplikativnega znanja potem, ko usvojimo teoretsko in hkrati za delo na lastni osebnosti. Učna pot je pri tem najpogosteje deduktivna. Učenje z namišljenimi učnimi situacijami je izvedljivo pri odraslih, oziroma potem, ko človek doseže tolikšno osebnostno zrelost, da obvladuje samega sebe, kar je lahko že po 16. oz. 17. letu starosti. Izvajamo jo v okviru samostojnega učenja, zato zahteva zelo dobro pripravo, saj med učenjem ni pomoči.
LEONARDO DA VINCI TRANSFER OF INNOVATION PROJECT Under the Lifelong Learning Programme PROJECT NUMBER - 2009-1-SI1-L E O05-01008, 2009
Ko dobimo nalogo, naj evalviramo pisno gradivo, se srečamo z vprašanjem, kako naj se tega lotimo.... more Ko dobimo nalogo, naj evalviramo pisno gradivo, se srečamo z vprašanjem, kako naj se tega lotimo. To tzlasti velja za evalvatorja, ki ni bil udeležen pri nastajanju vsebine projekta, kar pa je zaradi nevpletenosti in objektivnosti nujno.
Evalvator nosi tudi posebno odgovornost, saj evalvaciji običajno sledijo materialne, moralne in druge posledice.
V literature najdemo nekaj primerov preverjene evalvacije pisnega gradiva, vendar nobenega ne moremo posnemati kot bi na primer kuhinjski recept, saj je evalvacija zelo odvisbna od vrste (finalna, procesna ... ), od vsebine in od namena, ki ga določi naročnik.
V pomoč evalvatorjem pisnih gradiv o projektih smo pripravili komentiran in argumentiran primer evalvacije priročnika.
E-izobraževanje skozi očala pedagogike in didaktike, 2009
Izobraževalna informacijsko-komunikacijska tehnologija dandanes vse bolj postaja del globaliziran... more Izobraževalna informacijsko-komunikacijska tehnologija dandanes vse bolj postaja del globalizirane evropske družbe, tudi naše, in del globalnega sveta. Tehnologijo torej imamo, vprašanje pa je, ali jo uporabljamo in dovolj izrabljamo njene možnosti. Ali imamo zanjo ustrezne vsebine? Ali vemo, kako se učenci 'po novem' učijo, katere metode dela omogoča informacijsko-komunikacijska tehnologija? Kaj moramo v zvezi z njo ponuditi mladim, v šolah in izven njih, da bodo kot aktivni odrasli dovolj pripravljeni? Kako znanje dobiti in kako ga izkoristiti za šolsko, življenjsko in delovno uspešnost? Kako tehnologijo izkoristiti v prid vse hitreje rastočemu in potrebnemu neformalnemu izobraževanju? Kako lahko s tako tehnologijo ustvarjamo učeča se okolja in ugodimo potrebam učečih se posameznikov.
Vseživljenjsko izobraževanje ima svoje korenine v mladosti in predvsem v formalnem izobraževanju, ki ga izvajajo šole. Tam rastejo bodoči uspešni odrasli, tam se plodijo izobraževalne vrednote. Tam lahko utemeljimo vednost o moči in razsežnosti znanja. Tam so prve priložnosti mladega človeka za pridobivanje veščin na poteh do znanja.
To delo namenjam predvsem učiteljem in vodstvom osnovnih, srednjih in višjih strokovnih šol, ki iščejo pedagoško znanje za opravljanje dosedanjih in novih vlog, in tudi tistim pionirjem med njimi, ki so na to pot že uspešno stopili in potrebujejo le potrditev.
Gradivo izvira iz laičnega, skoraj pol stoletja trajajočega zanimanja turistov za lokalno otoško ... more Gradivo izvira iz laičnega, skoraj pol stoletja trajajočega zanimanja turistov za lokalno otoško zgodovino, etnologijo, arheologijo in antropologijo v času poletnih počitnic na otoku, ko je čas za drugačne teme od tistih v »kopenskih« službah. Takemu pristopu manjka sistematičnost, čeprav nekateri dogodki potrjujejo, da se iz tega lahko izcimi pregledna in izpopolnjena podoba procesa. Upravno središče, t.j. mesto Pag, je prve turiste, zlasti tuje, pritegnil v predvojnih 30. letih, SZ otoka z Novaljo pa po letu 1955. Takrat je začel v Novaljo voziti »vapor« (parnik), ki je bil za pretežno slovenske turiste in nekaj tujcev priljubljeno prevozno sredstvo z Reke, kamor jih je pripeljal vlak. Ti so kar prišli, pravijo starejši domačini, ne da bi prej vprašali, kje bodo spali in kaj jedli, s tem pa so naravno izjemno gostoljubne domačine spravljali v zadrego, čeprav so si obetali zaslužek. A ta, se zdi, takrat ni bil v ospredju. Bolj v ospredju je bila želja pokazati se, da so nekaj, da znajo, da tudi imajo – odtod izjemna prijaznost in servilnost, ki je ljudi iz dveh različnih svetov tudi povezala. Morda so jim turisti odplaknili občutek vsesplošne »sirotinje«, nepomembnosti in majhnosti na koncu sveta. Turisti so spali na slamnjačah, »u našoj sirotinji«, a obogateni z izjemno izkušnjo v času, ko je celine že zajemalo potrošništvo. Naslednje leto so se spet nasmejani prikazali in tako leto za letom, nekateri tudi desetletja, ko je »sirotinja« z njihovim denarjem izginjala. V zgodovinskih in arheoloških znanstvenih krogih je v času, ko to pišemo, Pag fragmentarno že precej raziskan, literature o raziskavah pa je obilo. Vidna je skrb za akademske projekte, ki razkrivajo in razgaljajo otok, otok, nadgrajuje se znanstvena literatura o Pagu. Za večino gostov, pa tudi za domačine, ki ne prebirajo strokovnih revij, je kljub temu poznan le površinsko ali po delih. Pag svoje bogate arheološke preteklosti še ne trži, kot na primer v Egipt, Grčija ali Turčija. Tako se zdi za zdaj tudi bolj prav, dokler dediščina ni dovolj zaščitena. Tako turisti kot slabo poučeni domačini so v preteklosti napravili nekaj škode, dokler se ni širše uveljavila višja stopnja kulture, da je najdeno najbolje samo opazovati ali fotografirati. Fizično pa marsikaj še vedno ni zaščiteno.
Uploads
raziskovanja preteklosti Paga, zbiranja podob,
izročila ter ostankov preteklosti. V znanstveni literaturi
pa laik najde tudi mnoga nestrinjanja med avtorji.
V 400 letih rod Kalpurnijev Piso sporoča obilo informacij ne le o rimski družbi, ampak tudi o umetnosti, kulturi, politiki, tehnologije in verovanjih. Med njimi so tudi, po današnjih merilih, neetični, ki pa zrcalijo neminljivo človeško bit. Gradivo je osrediščeno na Kalpurnijo iz Cisse, ki je postavljala are, da bi pomagala očetu in stricu v „največji antični aferi“ za življenja ali posmrtno, saj are nimajo datacije. Izjemne arheološke najdbe na hrvaškem Pagu in v južni Španiji se dopolnjujejo.
V času, ko se hitro uveljavljajo nove tehnologije, med njimi umetna inteligenca (UI), se pojavljajo tako pomisleki, kot precenjevanje njene vloge v bodoči družbi. Neizogibno bo UI prodrla tudi v izobraževanje in njegove institucije, kjer že zaznavamo nevednost in manipuliranje z informacijami. V ospredju je strah pred izrivanjem učitelja, izgubo njegove integritete pri ocenjevanju znanja in nižanjem znanja, zlasti pismenosti, ker bo namesto učenca »delal« stroj. Izven šole se pojavlja skrb pred nadvlado nad človekom, izgubo čustvenih potencialov, ter krčenjem medčloveške interakcije. Realno nevarnost predstavlja pomanjkanje regulative, ki lahko ogrozi demokratične dosežke družbe, pa tudi lažne novice in stvaritve so zelo destruktivne. Zato poudarjamo pomen etičnosti pri uporabi UI.
V prispevku želimo strokovno argumentirano pojasniti, kaj od pozitivnega lahko v zasebno, javno in poslovno življenju prinese UI, opozarjamo pa tudi na pretnje. Nakazujemo nekatere didaktične možnosti, zaradi katerih bo pouk bolj zanimiv in racionalen. Če bo admnistracijo opravil stroj, bo več časa za diskusije, problemski pouk in druge oblike, za katere pogosto zmanjka časa.
Opominjamo tudi na nove naloge učitelja, ki z UI ne bo izgubil vloge ali celo službe, še okrepila se bo, saj se bo bolj posvečal didaktično tehtnejšemu delu učenja. Hkrati opozarjamo, da je treba učitelje na UI pravočasno pripraviti, za kar mora poskrbeti šolski sistem. Omenjamo nekatere primere uporabe UI, na primer za pisanje besedil ali za pripravo učencev na obrnjeno učenje. Pri vseh temah želimo biti odkrito neposredni tako do ljudi kot do naprav ter z nekaj humorja narisati vesele obraze brez uporabe emotikonov.
Upravno središče, t.j. mesto Pag, je prve turiste, zlasti tuje, pritegnil v predvojnih 30. letih, SZ otoka z Novaljo pa po letu 1955. Takrat je začel v Novaljo voziti »vapor« (parnik), ki je bil za pretežno slovenske turiste in nekaj tujcev priljubljeno prevozno sredstvo z Reke, kamor jih je pripeljal vlak. Ti so kar prišli, pravijo starejši domačini, ne da bi prej vprašali, kje bodo spali in kaj jedli, s tem pa so naravno izjemno gostoljubne domačine spravljali v zadrego, čeprav so si obetali zaslužek. A ta, se zdi, takrat ni bil v ospredju. Bolj v ospredju je bila želja pokazati se, da so nekaj, da znajo, da tudi imajo – odtod izjemna prijaznost in servilnost, ki je ljudi iz dveh različnih svetov tudi povezala. Morda so jim turisti odplaknili občutek vsesplošne »sirotinje«, nepomembnosti in majhnosti na koncu sveta. Turisti so spali na slamnjačah, »u našoj sirotinji«, a obogateni z izjemno izkušnjo v času, ko je celine že zajemalo potrošništvo. Naslednje leto so se spet nasmejani prikazali in tako leto za letom, nekateri tudi desetletja, ko je »sirotinja« z njihovim denarjem izginjala.
V zgodovinskih in arheoloških znanstvenih krogih je v času, ko to pišemo, Pag fragmentarno že precej raziskan, literature o raziskavah pa je obilo. Vidna je skrb za akademske projekte, ki razkrivajo in razgaljajo otok, otok, nadgrajuje se znanstvena literatura o Pagu. Za večino gostov, pa tudi za domačine, ki ne prebirajo strokovnih revij, je kljub temu poznan le površinsko ali po delih. Pag svoje bogate arheološke preteklosti še ne trži, kot na primer v Egipt, Grčija ali Turčija. Tako se zdi za zdaj tudi bolj prav, dokler dediščina ni dovolj zaščitena. Tako turisti kot slabo poučeni domačini so v preteklosti napravili nekaj škode, dokler se ni širše uveljavila višja stopnja kulture, da je najdeno najbolje samo opazovati ali fotografirati. Fizično pa marsikaj še vedno ni zaščiteno.
Petra Pavla Glavarja na nobenem področju ne moremo ločiti od njegove lastne usode in življenjske izkušnje, razsvetljenega pogleda na svet in na njegovo osredotočenost na dobrobit za ljudi, bolj za nižje kot za višje sloje, ter zavzemanja za naprednejšo ekonomijo. Naprej in preko ovir ga žene občutek poslanstva, da pomaga faranov, poskrbi za intelektualni potencial, zlasti revnih otrok in za tedanjo in prihodnjo blaginjo. Znanje in učenje sta bila zelo pomembna tako zanj osebno, kot za ljudi nasploh, za kmetijska opravila in za zdravje ljudi in živine. Ko so ga ovirali, je šel pogosto proti nasprotnikom in čez ovire. Poseben pomen je imelo zanj kot za izobraženca in kot umnega gospodarja čebelarstvo. S svojo čebelarsko dejavnostjo se je uveljavil in sodi med utemeljitelje čebelarstva na podlagi znanja in raziskovanja ter uveljavljanja znanosti.
Glavarjevo delovanje na področju izobraževanja, ki se prepleta z drugimi dejavnostmi, je zaradi preglednosti in lažje analize v tem prispevku razdeljeno v tri poglavja in sicer na podporo nadarjenim otrokom, na motiviranje za učenje in vrednotenje znanja odraslih faranov ter na strokovno izobraževanje in šolanje.
V uvodnem delu predstavljamo Glavarjevo šolanje, prve pedagoške izkušnje in široko podlago za lastno širjenje znanja, ki sta jo omogočila znanje jezikov in obilica knjig. Šola za nadarjene v Komendi, v kateri so imeli bistri fantje oskrbo in učne vsebine, ki so jih potrebovali za višje šole, določena pravila, vse je bila dobra priprava na nadaljnje šolanje, je bila med tremi bolj znanimi na Kranjskem. Njegovo kmetovanje z znanjem, nauki za življenje preko verskih vsebin in skrb za »intelektualno kondicijo« odraslih faranov imajo nekatere značilnosti in izzive iz sodobnega »vseživljenjskega učenja«. Ceniti moramo, da mu je bilo to pomembno v času, ko je bil podložnik še božje darilo bogatim, znanje, razen morda verskih vsebin, pa bi ga polenilo.
Občutek, da je učenje dolžnost je med drugim vzdrževal s preverjanjem znanja in opisnimi ocenami. Neprostovoljno slovo od Komende, ko so zmagali pristaši srednjeveških ostalin, mu je vzelo možnost, da bi izobraževalne dosežke nadgradil, kot je načrtoval. Postal je dolenjski graščak na velikem posestvu, kjer je iz narave želel pridobiti, kar ta lahko nudi človeku, se posvetil uvajanju naprav in s tem modernizaciji kmetijstva, še posebej pa razvoju čebelarstva ter čebelarski šoli, za katero je pripravil tudi koncept in program. Pomemben je tudi njegov prispevek k strokovnim besedilom s področja kmetijstva in v tem okviru čebelarstva. Slovenščina je bila 200 let po spopadu reformacije in protireformacije borna, zato ima prispevek takih piscev in pridigarjev, kot je bil Glavar, za njen obstoj znaten pomen.
Mož, ki je v vseh svojih prizadevanjih neizprosen, lahko bi rekli, da je bil trmast, je bil v odnosu do ljudi empatičen. Iskrena čustva je pokazal ob slovesu iz Komende, ko je pridigal v tunjiški cerkvi sv. Ane, čeprav moško čustvovanje ni bilo častno. V tem je skrivnost ene od njegovih uspešnosti, kar lahko smelo trdimo tudi za današnje učitelje in vodje. Skoraj vse, kar si je zamislil, je izpeljal ob izdatni podpori ljudi nižjih slojev in nekaterih prosvetljenih posameznikov v Cerkvi in monarhiji. Kar je za življenja od revnega pankrta do graščaka ustvaril, je z oporoko namenil revnim ljudem v Komendi in na Lanšprežu ter za izgradnjo bolnišnici v Komendi.
Večina del podobnega žanra opisuje manjšinski zgornji, to jo bogatejši, dominantni ali vsaj popularni sloj prebivalstva. A podobe preteklosti ni mogoče celovito predstaviti brez večine, ki jo predstavljata nižji in spodnji srednji sloj prebivalstva, nekoč imenovane proletariat.
S časovnimi rezi se avtorica namerno osredišči na vojno, na ljudi v njej, pred in po njej, ko so prebolevali posledice. Po vojni pa se omeji na proletarsko perspektivo tedanjega ekonomskega in družbenega reda, njegovo zorenje in razkroj.
Zaradi časovne distance so tako dogodki kot odnosi in plodovi tehnološkega napredka novim generacijam manj znani, celo tuji. Za radovedne pa zelo zanimivi. Vendar se zdi poznavanje tega obdobja pomembno za razumevanje časa, ki je sledil in ki oblikuje aktualni čas. V gradivu ni fikcije, značilne za literarna dela, zato kljub ponekod ironičnemu pristopu, ki lahko bralca razvedri, po oceni sociologov sodi k strokovnim gradivom. Pojmi in izrazi, ki so danes manj znani, so pojasnjeni v sklicih, prav tako pomembnejša z znanstveno zgodovino dokazana spoznanja. Tudi to je eden od namenov gradiva.
raziskovanja preteklosti Paga, zbiranja podob,
izročila ter ostankov preteklosti. V znanstveni literaturi
pa laik najde tudi mnoga nestrinjanja med avtorji.
V 400 letih rod Kalpurnijev Piso sporoča obilo informacij ne le o rimski družbi, ampak tudi o umetnosti, kulturi, politiki, tehnologije in verovanjih. Med njimi so tudi, po današnjih merilih, neetični, ki pa zrcalijo neminljivo človeško bit. Gradivo je osrediščeno na Kalpurnijo iz Cisse, ki je postavljala are, da bi pomagala očetu in stricu v „največji antični aferi“ za življenja ali posmrtno, saj are nimajo datacije. Izjemne arheološke najdbe na hrvaškem Pagu in v južni Španiji se dopolnjujejo.
V času, ko se hitro uveljavljajo nove tehnologije, med njimi umetna inteligenca (UI), se pojavljajo tako pomisleki, kot precenjevanje njene vloge v bodoči družbi. Neizogibno bo UI prodrla tudi v izobraževanje in njegove institucije, kjer že zaznavamo nevednost in manipuliranje z informacijami. V ospredju je strah pred izrivanjem učitelja, izgubo njegove integritete pri ocenjevanju znanja in nižanjem znanja, zlasti pismenosti, ker bo namesto učenca »delal« stroj. Izven šole se pojavlja skrb pred nadvlado nad človekom, izgubo čustvenih potencialov, ter krčenjem medčloveške interakcije. Realno nevarnost predstavlja pomanjkanje regulative, ki lahko ogrozi demokratične dosežke družbe, pa tudi lažne novice in stvaritve so zelo destruktivne. Zato poudarjamo pomen etičnosti pri uporabi UI.
V prispevku želimo strokovno argumentirano pojasniti, kaj od pozitivnega lahko v zasebno, javno in poslovno življenju prinese UI, opozarjamo pa tudi na pretnje. Nakazujemo nekatere didaktične možnosti, zaradi katerih bo pouk bolj zanimiv in racionalen. Če bo admnistracijo opravil stroj, bo več časa za diskusije, problemski pouk in druge oblike, za katere pogosto zmanjka časa.
Opominjamo tudi na nove naloge učitelja, ki z UI ne bo izgubil vloge ali celo službe, še okrepila se bo, saj se bo bolj posvečal didaktično tehtnejšemu delu učenja. Hkrati opozarjamo, da je treba učitelje na UI pravočasno pripraviti, za kar mora poskrbeti šolski sistem. Omenjamo nekatere primere uporabe UI, na primer za pisanje besedil ali za pripravo učencev na obrnjeno učenje. Pri vseh temah želimo biti odkrito neposredni tako do ljudi kot do naprav ter z nekaj humorja narisati vesele obraze brez uporabe emotikonov.
Upravno središče, t.j. mesto Pag, je prve turiste, zlasti tuje, pritegnil v predvojnih 30. letih, SZ otoka z Novaljo pa po letu 1955. Takrat je začel v Novaljo voziti »vapor« (parnik), ki je bil za pretežno slovenske turiste in nekaj tujcev priljubljeno prevozno sredstvo z Reke, kamor jih je pripeljal vlak. Ti so kar prišli, pravijo starejši domačini, ne da bi prej vprašali, kje bodo spali in kaj jedli, s tem pa so naravno izjemno gostoljubne domačine spravljali v zadrego, čeprav so si obetali zaslužek. A ta, se zdi, takrat ni bil v ospredju. Bolj v ospredju je bila želja pokazati se, da so nekaj, da znajo, da tudi imajo – odtod izjemna prijaznost in servilnost, ki je ljudi iz dveh različnih svetov tudi povezala. Morda so jim turisti odplaknili občutek vsesplošne »sirotinje«, nepomembnosti in majhnosti na koncu sveta. Turisti so spali na slamnjačah, »u našoj sirotinji«, a obogateni z izjemno izkušnjo v času, ko je celine že zajemalo potrošništvo. Naslednje leto so se spet nasmejani prikazali in tako leto za letom, nekateri tudi desetletja, ko je »sirotinja« z njihovim denarjem izginjala.
V zgodovinskih in arheoloških znanstvenih krogih je v času, ko to pišemo, Pag fragmentarno že precej raziskan, literature o raziskavah pa je obilo. Vidna je skrb za akademske projekte, ki razkrivajo in razgaljajo otok, otok, nadgrajuje se znanstvena literatura o Pagu. Za večino gostov, pa tudi za domačine, ki ne prebirajo strokovnih revij, je kljub temu poznan le površinsko ali po delih. Pag svoje bogate arheološke preteklosti še ne trži, kot na primer v Egipt, Grčija ali Turčija. Tako se zdi za zdaj tudi bolj prav, dokler dediščina ni dovolj zaščitena. Tako turisti kot slabo poučeni domačini so v preteklosti napravili nekaj škode, dokler se ni širše uveljavila višja stopnja kulture, da je najdeno najbolje samo opazovati ali fotografirati. Fizično pa marsikaj še vedno ni zaščiteno.
Petra Pavla Glavarja na nobenem področju ne moremo ločiti od njegove lastne usode in življenjske izkušnje, razsvetljenega pogleda na svet in na njegovo osredotočenost na dobrobit za ljudi, bolj za nižje kot za višje sloje, ter zavzemanja za naprednejšo ekonomijo. Naprej in preko ovir ga žene občutek poslanstva, da pomaga faranov, poskrbi za intelektualni potencial, zlasti revnih otrok in za tedanjo in prihodnjo blaginjo. Znanje in učenje sta bila zelo pomembna tako zanj osebno, kot za ljudi nasploh, za kmetijska opravila in za zdravje ljudi in živine. Ko so ga ovirali, je šel pogosto proti nasprotnikom in čez ovire. Poseben pomen je imelo zanj kot za izobraženca in kot umnega gospodarja čebelarstvo. S svojo čebelarsko dejavnostjo se je uveljavil in sodi med utemeljitelje čebelarstva na podlagi znanja in raziskovanja ter uveljavljanja znanosti.
Glavarjevo delovanje na področju izobraževanja, ki se prepleta z drugimi dejavnostmi, je zaradi preglednosti in lažje analize v tem prispevku razdeljeno v tri poglavja in sicer na podporo nadarjenim otrokom, na motiviranje za učenje in vrednotenje znanja odraslih faranov ter na strokovno izobraževanje in šolanje.
V uvodnem delu predstavljamo Glavarjevo šolanje, prve pedagoške izkušnje in široko podlago za lastno širjenje znanja, ki sta jo omogočila znanje jezikov in obilica knjig. Šola za nadarjene v Komendi, v kateri so imeli bistri fantje oskrbo in učne vsebine, ki so jih potrebovali za višje šole, določena pravila, vse je bila dobra priprava na nadaljnje šolanje, je bila med tremi bolj znanimi na Kranjskem. Njegovo kmetovanje z znanjem, nauki za življenje preko verskih vsebin in skrb za »intelektualno kondicijo« odraslih faranov imajo nekatere značilnosti in izzive iz sodobnega »vseživljenjskega učenja«. Ceniti moramo, da mu je bilo to pomembno v času, ko je bil podložnik še božje darilo bogatim, znanje, razen morda verskih vsebin, pa bi ga polenilo.
Občutek, da je učenje dolžnost je med drugim vzdrževal s preverjanjem znanja in opisnimi ocenami. Neprostovoljno slovo od Komende, ko so zmagali pristaši srednjeveških ostalin, mu je vzelo možnost, da bi izobraževalne dosežke nadgradil, kot je načrtoval. Postal je dolenjski graščak na velikem posestvu, kjer je iz narave želel pridobiti, kar ta lahko nudi človeku, se posvetil uvajanju naprav in s tem modernizaciji kmetijstva, še posebej pa razvoju čebelarstva ter čebelarski šoli, za katero je pripravil tudi koncept in program. Pomemben je tudi njegov prispevek k strokovnim besedilom s področja kmetijstva in v tem okviru čebelarstva. Slovenščina je bila 200 let po spopadu reformacije in protireformacije borna, zato ima prispevek takih piscev in pridigarjev, kot je bil Glavar, za njen obstoj znaten pomen.
Mož, ki je v vseh svojih prizadevanjih neizprosen, lahko bi rekli, da je bil trmast, je bil v odnosu do ljudi empatičen. Iskrena čustva je pokazal ob slovesu iz Komende, ko je pridigal v tunjiški cerkvi sv. Ane, čeprav moško čustvovanje ni bilo častno. V tem je skrivnost ene od njegovih uspešnosti, kar lahko smelo trdimo tudi za današnje učitelje in vodje. Skoraj vse, kar si je zamislil, je izpeljal ob izdatni podpori ljudi nižjih slojev in nekaterih prosvetljenih posameznikov v Cerkvi in monarhiji. Kar je za življenja od revnega pankrta do graščaka ustvaril, je z oporoko namenil revnim ljudem v Komendi in na Lanšprežu ter za izgradnjo bolnišnici v Komendi.
Večina del podobnega žanra opisuje manjšinski zgornji, to jo bogatejši, dominantni ali vsaj popularni sloj prebivalstva. A podobe preteklosti ni mogoče celovito predstaviti brez večine, ki jo predstavljata nižji in spodnji srednji sloj prebivalstva, nekoč imenovane proletariat.
S časovnimi rezi se avtorica namerno osredišči na vojno, na ljudi v njej, pred in po njej, ko so prebolevali posledice. Po vojni pa se omeji na proletarsko perspektivo tedanjega ekonomskega in družbenega reda, njegovo zorenje in razkroj.
Zaradi časovne distance so tako dogodki kot odnosi in plodovi tehnološkega napredka novim generacijam manj znani, celo tuji. Za radovedne pa zelo zanimivi. Vendar se zdi poznavanje tega obdobja pomembno za razumevanje časa, ki je sledil in ki oblikuje aktualni čas. V gradivu ni fikcije, značilne za literarna dela, zato kljub ponekod ironičnemu pristopu, ki lahko bralca razvedri, po oceni sociologov sodi k strokovnim gradivom. Pojmi in izrazi, ki so danes manj znani, so pojasnjeni v sklicih, prav tako pomembnejša z znanstveno zgodovino dokazana spoznanja. Tudi to je eden od namenov gradiva.
Predstavljamo nekatere člane rodu Kalpurnijev in njihovo veličastno zapuščino.
V drugem delu predstavljamo Rudolfa Maistra pri mehkem bojevanju na področju kulture in v luči sodobnih vrednot in turbulenc. Bil je tudi pesnik in talentiran za slikanje ter bibliofil. Vključil se je v kulturno življenje v Mariboru. Na področju mehkega bojevanja za slovenstvo in Slovenijo ima zasluge tudi za jezik in za razvoj slovenske kulture. Rojstni kraj Kamnik ga je prepoznal kot svojega pomembnega rojaka, zato predstavljamo manifestacije njemu v čast. Na področju njegovega bojevanja pa so se med mejniki, ki so ga predstavljale vojne in osamosvajanje Slovenije, pojavili pomisleku o pomenu in smislu njegovih prizadevanj. Največ jih je okoli njegove mitizacije in kulta osebnosti, s katerim konkurira drugim zmagovalcem. Tudi če mu to odštejemo od zaslug, pa je njegov prispevek izjemen, zgodovinski in vreden spomina in časti.
V drugem delu predstavljamo Rudolfa Maistra pri mehkem bojevanju na področju kulture in v luči sodobnih vrednot in turbulenc.
Učenje z namišljenimi učnimi situacijami je izvedljivo pri odraslih, oziroma potem, ko človek doseže tolikšno osebnostno zrelost, da obvladuje samega sebe, kar je lahko že po 16. oz. 17. letu starosti. Izvajamo jo v okviru samostojnega učenja, zato zahteva zelo dobro pripravo, saj med učenjem ni pomoči.
Evalvator nosi tudi posebno odgovornost, saj evalvaciji običajno sledijo materialne, moralne in druge posledice.
V literature najdemo nekaj primerov preverjene evalvacije pisnega gradiva, vendar nobenega ne moremo posnemati kot bi na primer kuhinjski recept, saj je evalvacija zelo odvisbna od vrste (finalna, procesna ... ), od vsebine in od namena, ki ga določi naročnik.
V pomoč evalvatorjem pisnih gradiv o projektih smo pripravili komentiran in argumentiran primer evalvacije priročnika.
Vseživljenjsko izobraževanje ima svoje korenine v mladosti in predvsem v formalnem izobraževanju, ki ga izvajajo šole. Tam rastejo bodoči uspešni odrasli, tam se plodijo izobraževalne vrednote. Tam lahko utemeljimo vednost o moči in razsežnosti znanja. Tam so prve priložnosti mladega človeka za pridobivanje veščin na poteh do znanja.
To delo namenjam predvsem učiteljem in vodstvom osnovnih, srednjih in višjih strokovnih šol, ki iščejo pedagoško znanje za opravljanje dosedanjih in novih vlog, in tudi tistim pionirjem med njimi, ki so na to pot že uspešno stopili in potrebujejo le potrditev.
Upravno središče, t.j. mesto Pag, je prve turiste, zlasti tuje, pritegnil v predvojnih 30. letih, SZ otoka z Novaljo pa po letu 1955. Takrat je začel v Novaljo voziti »vapor« (parnik), ki je bil za pretežno slovenske turiste in nekaj tujcev priljubljeno prevozno sredstvo z Reke, kamor jih je pripeljal vlak. Ti so kar prišli, pravijo starejši domačini, ne da bi prej vprašali, kje bodo spali in kaj jedli, s tem pa so naravno izjemno gostoljubne domačine spravljali v zadrego, čeprav so si obetali zaslužek. A ta, se zdi, takrat ni bil v ospredju. Bolj v ospredju je bila želja pokazati se, da so nekaj, da znajo, da tudi imajo – odtod izjemna prijaznost in servilnost, ki je ljudi iz dveh različnih svetov tudi povezala. Morda so jim turisti odplaknili občutek vsesplošne »sirotinje«, nepomembnosti in majhnosti na koncu sveta. Turisti so spali na slamnjačah, »u našoj sirotinji«, a obogateni z izjemno izkušnjo v času, ko je celine že zajemalo potrošništvo. Naslednje leto so se spet nasmejani prikazali in tako leto za letom, nekateri tudi desetletja, ko je »sirotinja« z njihovim denarjem izginjala.
V zgodovinskih in arheoloških znanstvenih krogih je v času, ko to pišemo, Pag fragmentarno že precej raziskan, literature o raziskavah pa je obilo. Vidna je skrb za akademske projekte, ki razkrivajo in razgaljajo otok, otok, nadgrajuje se znanstvena literatura o Pagu. Za večino gostov, pa tudi za domačine, ki ne prebirajo strokovnih revij, je kljub temu poznan le površinsko ali po delih. Pag svoje bogate arheološke preteklosti še ne trži, kot na primer v Egipt, Grčija ali Turčija. Tako se zdi za zdaj tudi bolj prav, dokler dediščina ni dovolj zaščitena. Tako turisti kot slabo poučeni domačini so v preteklosti napravili nekaj škode, dokler se ni širše uveljavila višja stopnja kulture, da je najdeno najbolje samo opazovati ali fotografirati. Fizično pa marsikaj še vedno ni zaščiteno.