1153

1153 (MCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Stoletja:	11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja:	1120.  1130.  1140.  - 1150. -  1160.  1170.  1180.
Leta:	1150 · 1151 · 1152 · 1153 · 1154 · 1155 · 1156
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

Evropa

Anarhija (1135-1153)

• Medtem ko je mladi anžujski grof (in normandijski vojvoda) Henrik) na bojnem polju taktično nadvladal francoskega kralja Ludvika VII., je angleški kralj Štefan na polno oblegal Henrikovo utrdbo Walingford ob Temzi. ↓
• → Henrik Anžujski je z majhno skupino najemnikov prešel Kanalski preliv, kjer se je njegovi vojski pridružila chesterskega grofa Ranulfa de Gernona, ki se mu je Štefan zameril, ko je pred osemnajstimi leti predal del njegovih posesti Škotom. ↓
• → Malo pred odločujočim spopadom je na nejevoljo obeh in zaradi naveličanosti vseh podložnikov po odprtem spopadu duhovščina začela z diplomatskimi pogajanji med obema stranema, da bi konflikt privedli do razumne rešitve. ↓
• 6. november → Z Walingfordskim sporazumom, sklenjenim med angleškim kraljem Štefanom in cesarico-vdovo Matildo, se konča skoraj petnajst letno obdobje državljanske vojne imenovane "Anarhija". Dogovor določa, da kraljevino Anglijo skupaj s pripadajočimi ozemlji podeduje Matildin sin Henrik Anžujski.
  • → Henriku Anžujskemu je zelo ustrezalo, da je malo o začetku pogajanj umrl sin kralja Štefana, kronski princ, boulognjski grof Evstacij IV.. Koliko je njegova smrt povezana z Božjo kaznijo, ker je oplenil neko cerkev, ni znano.
  • → V grofiji Boulognji Evstacija IV. nasledi Štefanov drugi sin Vilijem I., ki v Angliji dobi še grofijo Surrey.

Ostalo po Evropi

• 24. maj - Umrlega škotskega kralja Davida I. nasledi dvanajst letni vnuk Malcolm IV., ki je dobil za kralja nekoliko nehvaležen nadimek "Malcolm Devičnik".

V svojem kratkem pontifikatu, ki traja dobro leto, s popustljivostjo razreši veliko primerov investitur, ki so se nabrali v preteklih štirih pontifikatih.

• 8. julij - Papež Evgenij III. umre v izgnanstvu v Tivoliju. Nasledi ga papež Anastazij IV., 168. papež po seznamu.
• Francoski kralj Ludvik VII. Francoski podeli mestu Compiègne status komune.
• Genova odproda Tortoso barcelonskemu grofu Rajmondu Berengarju IV.. V mestu, ki ga je genovska mornarica osvojila skupaj z grofijo Barcelono, je namreč trgovina z zaledjem premajhna za genovske apetite.
• Bizantinski cesar Manuel I. Komnen zaradi udeležbe v zaroti aretira in vrže v zapor Andronika Komnena, kjer ta, kljub poskusom pobega, vztraja naslednjih dvanajst let.

Azija

• 19. avgust - Kralj Baldvin III., ki je prejšnje leto vzpostavil nadzor nad Jeruzalemsko kraljevino, opogumljen napade in po petih mesecih obleganja osvoji dolgo nezavzetno fatimidsko trdnjavo Askalon, kar odpre pot v Egipt.↓
  • V zaključnih bojih je med obleganjem Askalona ubit veliki mojster templarjev Bernard de Tremelay skupaj s še štiridesetimi njegovimi vitezi, ki so prehitro vdrli v trdnjavo. Kot peti veliki mojster ga zamenja André de Montbard.
  • Ko je zavzet Askalon, damaščanski emir Mudžir ad-Din prepove alepskemu atabegu Nur ad-Dinu pot preko svojega ozemlja, da bi se spoprijel s križarji. Skupaj s tributom, ki ga je Mudžir ad-Din prisiljen plačati križarjem, je ta ukrep silno nepriljubljen med prebivalstvom Damaska.
• Skrivoma se poročita antioška kneginja-vdova Konstanca in njen izvoljenec Rajnald Chantillonski, baron in ambiciozen najemnik v njeni službi. Niti Baldvin III, niti antioški latinski patriarh Aimerik ne priznata te poroke.
• Turško ljudstvo Oguzov porazi in ujame khorasanskega sultana Ahmeda Sandžarja.
• Na Maldivih islam izpodrine budizem.
• Šri Lanka: umrlega kralja šrilanškega kraljestva Polonnaruwa Gadžabahuja II. nasledi Parakramabahu Veliki, ki uspešno zavaruje svoj položaj in uveljavi oblast na celotnem otoku.
• Japonska, vzpon šogunata: po smrti voditalja klana Taira no Tadamorija, postane novi poglavar Taira no Kijomori.
• Dinastija Jin preseli prestolnico iz Harbina v Peking.

Afrika

• Italonormani iz Kraljevine Afrike (Regno di Africa) zatrejo upor na otoku Džerba in zasedejo še manjši otok Kerakeno, prav tako v Gabes.
• Almohadski kalif Abd al-Mumin porazi saharsko nomadsko ljudstvo Bau Hilal in ga vključi v svojo vojsko.

Šele Bernard iz Clairvauxa je močneje teološko utemeljil Marijino čaščenje, ki je bilo priljubljeno med ljudstvom. Kljub njenemu devištvu pa je bil Bernard skeptičen do Marijinega brezmadežnega spočetja.

Rojstva

• 17. avgust - Vilijem IX., grof Potiersa († 1156)
• Cathal Crobhdearg Ua Conchobair, irski kralj Connachta († 1224)
• Kamo no Tomei, japonski pesnik († 1216)
• Aleksej III. Angel, bizantinski cesar († 1211)
• Sibila Sicilska, sicilska kraljica, regentinja († 1205)

Smrti

• 10. februar - Taira no Tadamori, poglavar klana Taira, guverner (* 1096)
• 24. maj - David I., škotski kralj (* 1084)
• 8. julij - papež Evgenij III.
• 16. avgust - Bernard de Tremelay, veliki mojster templarjev
• 17. avgust - Evstacij IV., boulognjski grof, sin angleškega kralja Štefana (* 1130)
• 20. avgust - Bernard iz Clairvauxa, francoski cistercijanski menih, teolog, mistik in agitator (* 1090)
• Gampopa, tibetanski budistični menih, ustanovitelj kagyu šole (* 1079)
• Ranulf de Gernon, angleški grof Chestera (* 1099)
• Al-Šahrastani, perzijski religiolog in filozof (* 1086)
• Petronila Akvitanska, grofica Vermandoisa (* 1125)
• Gadžabahu II., šrilanški kralj