Urejanje strani Luna
Vsebina, ki krši avtorske pravice, bo izbrisana. Enciklopedična vsebina mora biti preverljiva s sklici na zanesljive vire.
To urejanje je mogoče razveljaviti. Prosimo, preverite prikazano primerjavo redakcij in objavite spremembe, če ustrezajo.
Trenutna redakcija | Vaše besedilo | ||
Vrstica 54: | Vrstica 54: | ||
}} |
}} |
||
'''Luna''' je [[Zemlja|Zemljin]] edini [[naravni satelit]]. Povprečna [[oddaljenost]] Lune od Zemlje je 384.403 [[kilometer|km]], približno 30,13 [[Zemljin polmer|Zemljinih ekvatorskih premerov]], zato odbita sončna [[svetloba]] z njenega površja doseže Zemljo v približno 1,255 [[sekunda|sekunde]]. Njena trenutna [[tir]]na oddaljenost povzroča, da je njena navidezna velikost skoraj enaka Sončevi, kar se kaže v popolnih [[Sončev mrk|Sončevih mrkih]]. Premer Lune znaša 3476 km, s čimer je Zemljina Luna [[seznam naravnih satelitov|peti največji naravni satelit]] v [[Osončje|Osončju]], tako po premeru, kot po masi. Pred njo so [[Ganimed (luna)|Ganimed]], [[Titan (luna)|Titan]], [[Kalisto (luna)|Kalisto]] in [[Io (luna)|Io]]. Luna je največji naravni satelit Osončja glede na matični planet, saj je njen premer velik 1/4 Zemljinega, njena [[masa]] pa je 1/81 Zemljine. Je drugi najgostejši naravni satelit za Io. Lunin [[tir]] je sočasen z Zemljinim vrtenjem, tako da opazovalec na Zemlji vidi vedno isto stran Lune. Za bližnjo stran Lune so značilna temna ognjeniška [[Lunino morje|morja]] med svetlimi starodavnimi skorjastimi gorami in izrazitimi udarnimi [[krater]]ji. Čeprav je navidezni sij Lune za Soncem največji, je njeno površje dejansko zelo temno, s podobnim odbojnim koeficientom, kot ga ima [[premog]]. Njena pojava na nebu in njene stalne [[Lunina faza|mene]] so že od nekdaj pomembno kulturno vplivale na [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[koledar]], [[umetnost]] in [[mitologija|mitologijo]]. Lunino gravitacijsko polje povzroča [[bibavica|plimovanje]] in [[prestopna sekunda|minutno daljšanje]] [[koledarsko leto|koledarskega leta]]. [[astronomski simbol|Simbol Lune]] je [[srp]] ([[Unicode]]: {{unicode|☾}} in {{unicode|☽}}). |
'''Luna''' je [[Zemlja|Zemljin]] edini [[naravni satelit]]. Povprečna [[oddaljenost]] Lune od Zemlje je 384.403 [[kilometer|km]], približno 30,13 [[Zemljin polmer|Zemljinih ekvatorskih premerov]], zato odbita sončna [[svetloba]] z njenega površja doseže Zemljo v približno 1,255 [[sekunda|sekunde]]. Njena trenutna [[tir]]na oddaljenost povzroča, da je njena navidezna velikost skoraj enaka Sončevi, kar se kaže v popolnih [[Sončev mrk|Sončevih mrkih]]. Premer Lune znaša 3476 km, s čimer je Zemljina Luna [[seznam naravnih satelitov|peti največji naravni satelit]] v [[Osončje|Osončju]], tako po premeru, kot po masi. Pred njo so [[Ganimed (luna)|Ganimed]], [[Titan (luna)|Titan]], [[Kalisto (luna)|Kalisto]] in [[Io (luna)|Io]]. Luna je največji naravni satelit Osončja glede na matični planet, saj je njen premer velik 1/4 Zemljinega, njena [[masa]] pa je 1/81 Zemljine. Je drugi najgostejši naravni satelit za Io. Lunin [[tir]] je sočasen z Zemljinim vrtenjem, tako da opazovalec na Zemlji vidi vedno isto stran Lune. Za bližnjo stran Lune so značilna temna ognjeniška [[Lunino morje|morja]] med svetlimi starodavnimi skorjastimi gorami in izrazitimi udarnimi [[krater]]ji. Čeprav je navidezni sij Lune za Soncem največji, je njeno površje dejansko zelo temno, s podobnim odbojnim koeficientom, kot ga ima [[premog]]. Njena pojava na nebu in njene stalne [[Lunina faza|mene]] so že od nekdaj pomembno kulturno vplivale na [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[koledar]], [[umetnost]] in [[mitologija|mitologijo]]. Lunino gravitacijsko polje povzroča [[bibavica|plimovanje]] in [[prestopna sekunda|minutno daljšanje]] [[koledarsko leto|koledarskega leta]]. [[astronomski simbol|Simbol Lune]] je [[srp]] ([[Unicode]]: {{unicode|☾}} in {{unicode|☽}}). |
||
Prvi človeški predmet, ki je padel na Lunino površje, je bila sonda [[Luna 2]] v letu 1959. Prve fotografije nam nevidne [[oddaljena stran Lune|druge strani Lune]] je istega leta naredila [[Luna 3]]. Prvo vesoljsko plovilo, ki je opravilo [[Pristanek na Luni|mehak pristanek]], je bila [[Luna 9]] leta 1966. Prva človeška [[vesoljska odprava|odprava]] v Lunino tirnico je bila odprava [[Apollo 8]], prvič pa je nanjo stopil človek leta 1969 s krova odprave [[Apollo 11]]. Je edino [[nebesno telo]] poleg Zemlje, na katerega je do sedaj stopil človek. [[NASA|Nasine]] odprave [[Program Apollo|Programa Apollo]] so prinesle na Zemljo več kot 380 kg [[mineralogija Lune|lunarnih skal]]. Z njihovo pomočjo so lahko razvili podrobno geološko sliko nastanka Lune, (ki naj bi nastala nekako pred 4,5 milijardami let v [[domneva velikega trka|velikem trku]]), tvorbo njene notranjosti in njene kasnejše [[geologija Lune|zgodovine]]. Od zadnje odprave [[Apollo 17]] leta 1972 so na Luni pristala le vesoljska plovila brez človeške posadke. Od leta 2004 so na Luno poslale vsaka svoj lunarni orbiter Japonska, Kitajska, Indija, ZDA in [[Evropska vesoljska agencija]]. Ta plovila so potrdila odkritje obstoja vodnega ledu v stalno zasenčenih kraterjih na tečajih in omejenega v lunarnem [[regolit]]u. Načrtujejo še več odprav na Luno. Luno po [[dogovor o odprtem vesolju|dogovoru o odprtem vesolju]] lahko za mirnodobne namene raziskujejo vsi narodi. |
Prvi človeški predmet, ki je padel na Lunino površje, je bila sonda [[Luna 2]] v letu 1959. Prve fotografije nam nevidne [[oddaljena stran Lune|druge strani Lune]] je istega leta naredila [[Luna 3]]. Prvo vesoljsko plovilo, ki je opravilo [[Pristanek na Luni|mehak pristanek]], je bila [[Luna 9]] leta 1966. Prva človeška [[vesoljska odprava|odprava]] v Lunino tirnico je bila odprava [[Apollo 8]], prvič pa je nanjo stopil človek leta 1969 s krova odprave [[Apollo 11]]. Je edino [[nebesno telo]] poleg Zemlje, na katerega je do sedaj stopil človek. [[NASA|Nasine]] odprave [[Program Apollo|Programa Apollo]] so prinesle na Zemljo več kot 380 kg [[mineralogija Lune|lunarnih skal]]. Z njihovo pomočjo so lahko razvili podrobno geološko sliko nastanka Lune, (ki naj bi nastala nekako pred 4,5 milijardami let v [[domneva velikega trka|velikem trku]]), tvorbo njene notranjosti in njene kasnejše [[geologija Lune|zgodovine]]. Od zadnje odprave [[Apollo 17]] leta 1972 so na Luni pristala le vesoljska plovila brez človeške posadke. Od leta 2004 so na Luno poslale vsaka svoj lunarni orbiter Japonska, Kitajska, Indija, ZDA in [[Evropska vesoljska agencija]]. Ta plovila so potrdila odkritje obstoja vodnega ledu v stalno zasenčenih kraterjih na tečajih in omejenega v lunarnem [[regolit]]u. Načrtujejo še več odprav na Luno. Luno po [[dogovor o odprtem vesolju|dogovoru o odprtem vesolju]] lahko za mirnodobne namene raziskujejo vsi narodi. |