1144
Leto
1144 (MCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Stoletja: | 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje |
Desetletja: | 1110. 1120. 1130. - 1140. - 1150. 1160. 1170. |
Leta: | 1141 · 1142 · 1143 · 1144 · 1145 · 1146 · 1147 |
Področja: | Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
Ljudje: | Rojstva · Smrti |
Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
Dogodki
urediSlovenija
uredi- Umrlega koroškega vojvodo (in veronskega markiza) Ulrika I. Spanheimskega nasledi Henrik V. Spanheimski.
Evropa
uredi- januar-marec - Francoski kralj Ludvik VII. okupira grofijo Šampanjo. V mestu Vitry-le-François ukaže ali pa vsaj ne prepreči požiga cerkve, kamor se je pred nasiljem zateklo več kot tisoč ljudi.↓
- januar-marec → Ludvik VII. se za storjen zločin in pretekle grehe pokesa pred papežem Celestinom II. in se umakne iz Šampanje.↓
- Papež Celestin II. prekliče izobčenje Raoula I. Vermandoiškega in Petronile Akvitanske, v drugo poročena zakonca, ki sta bila povod za kratko, a krvavo vojno s Šampanjo.
- 12. marec - Umrlega papeža Celestina II. nasledi Lucij II., 166. papež po seznamu.[1] Njegov pontifikat traja slabo leto. 1145 ↔
- 22. marec - Prva krvna obtožba proti Judom v Angliji za umor dečka Vilijema iz Norwicha.
- Rekonkvista: upori proti Almoravidom sprožijo inflacijo nastajanja majhnih in kratko živečih žepnih emiratov, ki jih v naslednjih letih zavzamejo Almohadi.
- Po uspešni vojaški invaziji iz zavzetju Rouena postane grof Geoffrey Anžoujski vojvoda Normandije. Skupaj s soprogo cesarico Matildo Angleško tako obvladujeta francoski del dediščine umrlega angleškega kralja Henrika I. v državljanski vojni proti trenutnemu angleškemu kralju Štefanu Bloiškemu.
- Rimljani, ki so leto poprej ustanovili mestno komuno, republiko, po več stoletjih restavrirajo Rimski senat. Prvi konzul (oz. patricij) republike je Giordano Pierleoni.
- Umrlega provansalskega grofa Rajmonda Berengara I. nasledi njegov sin Berengar Rajmond II.
Bližnji vzhod in Afrika
uredi- Novi bizantinski cesar Manuel I. Komnen si med prvimi podvigi zagotovi vazalnost Antiohije in njenega kneza Rajmonda Poitierskega.
- Edeški grof Joscelin II. sklene zavezništvo s Kara Arslanom, vladarjem Diyarbakirja, proti skupnemu sovražniku mosulskemu in alepskemu atabegu Zengiju.↓
- november → Joscelin II. se odpravi z vso razpoložljivo vojsko na pomoč Kara Arslanu proti Alepu.↓
- 28. november → Zengi izkoristi odsotnost vojaške posadke v Edesi in jo začne oblegati. Ko Joscelin uvidi napako, naprosi za pomoč ostale tri križarske države, odzove se edino Jeruzalemsko kraljestvo, a preskromno. ↓
- 24. december → Zengi po skoraj mesecu dni obleganja zavzame Edeso. Dva dni kasneje se preda še citadela.
- V eni od bitk med Almoravidi in Almohadi je ubit barcelonski najemniški vojskovodja v službi Almoravidov Reverter de La Guardia. Njegova smrt bistveno oslabi Almoravide, ki jih v naslednjih letih postopoma in popolnoma odstranijo teokratski Almohadi.
Rojstva
uredi- Neznan datum
- Bohemond III., antiohijski knez († 1201)
- Friderik IV., švabski vojvoda († 1167)
- Marija Komnena, bizantinska princesa, madžarska kraljica († 1190)
- William de Braose, angleški plemič, 4. baron Bramber († 1211)
Smrti
uredi- 8. marec - papež Celestin II.
- 22. marec - Vilijem iz Norwicha, angleški otroški svetnik, žrtev umora (* 1132)
- 23. maj - Petronila Holandska, grofica, regentinja (* 1082)
- 27. julij - Salomea Berška, poljska vojvodinja žena (* 1099/1101)
- Neznan datum
- Ulrik I. Spanheimski, vojvoda Koroške, mejni grof Verone
- Bernegar Rajmond I. Provansalski, grof (* 1115)
- Reverter de La Guardia, barcelonski vikont, almoravidski vojskovodja
Opombe
uredi- ↑ Krstno ime Gherardo Caccianemici dal Orso