Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Wikipedija

Dhov

Dhov (arabsko داو, latinizirano: dāva, maratsko dāv) je generično ime številnih tradicionalnih jadrnic z enim ali več jambori s flokom ali včasih latinskim jadrom, ki se uporabljajo v regiji Rdečega morja in Indijskega oceana.[1][2] Dhovi so običajno z dolgimi tankimi trupi in so trgovska plovila, ki se uporabljajo predvsem za prevoz težkih predmetov, kot je sadje, sladka voda ali drugo težko blago, vzdolž obal vzhodne Arabije,[3] vzhodne Afrike, Jemna in obalne južne Azije (Pakistan, Indija, Bangladeš). Večje ladje imajo približno trideset članov posadke, manjše običajno okoli dvanajst.

Dhov v Indijskem oceanu, blizu otokov Zanzibar na obali Svahila.
Ribiški dhovi v Dubaju leta 2014

Zgodovina

uredi

Natančen izvor dhova je izgubljen v zgodovini. Nekateri trdijo, da sambuk, vrsta dhova, morda izhaja iz portugalske karavele.[4]

Dhov je bila trgovska ladja, ki so jo uporabljali Svahili. To je bil dhov, ki je leta 1414 prepeljal žirafo na dvor kitajskega cesarja Jong Leja.[5] Drugi vir nakazuje, da je bila ladja, ki je prepeljala žirafo na Kitajsko, del velike kitajske flote, ki jo je vodil Dženg He.[6]

Ladje, ki so podobne dhovom, so omenjene ali opisane v 1001 noči, vključno z različnimi pristanišči, kjer so se zadrževale. Dhov je povezan tudi s trgovino z biseri.

Jemensko ljudstvo Hadhrami, pa tudi Omanci, so stoletja prihajali v Beypore v Kerali v Indiji po svoje dhove. To je bilo zaradi dobrega lesa v gozdovih Kerale, razpoložljivosti dobrih vrvi iz kokosovih vlaken in izurjenih mojstrov izdelave. V preteklosti je deske za oplaščenje trupa dhova držala skupaj kokosova vrv. Beyporski dhovi so znani kot Uru v malajalamščini, lokalnem jeziku Kerale. Naseljenci iz Jemna, znani kot »Baramis« ali »Daramis«, kar bi lahko izhajalo iz besede Hardamis, so še vedno aktivni pri izdelavi urusov v Kerali.

Dhovi so se v veliki meri uporabljali za trgovino s sužnji v Indijskem oceanu, ki jo je kraljeva mornarica poskušala zatreti. V svoji knjigi iz leta 1873 je kapitan G. L. Sulivan opisal »štiri različne vrste obalnih ladij dhovov, kot je prikazano na gravurah, to so bateele, badane, bugala ali pravi dhov in čoln Matapa«.[7]

Do 20. stoletja

uredi

V 1920-ih so britanski pisci označili Al Hudajda za središče gradnje dhovov. Tisti, ki so bili zgrajeni v Al Hudajdi, so bili manjši in so se uporabljali za potovanje vzdolž obale. Zgrajeni so bili iz akacije, najdene v Jemnu.[8] Prepoznavni so po svojih manjših trikotnih jadrih na premičnih podstavkih, ki lovijo neenakomerne vetrove Rdečega morja.[9]

Kapitan Alan Villiers (1903–1982) je med letoma 1938 in 1939 dokumentiral dneve jadralske trgovine v Indijskem oceanu, tako da je med letoma 1938 in 1939 posnel številne fotografije in izdal knjige na temo navigacije z dhovi.[10][11]

Še danes dhovi opravljajo komercialna potovanja med Perzijskim zalivom in vzhodno Afriko z uporabo jader kot edinega pogonskega sredstva. Njihov tovor so večinoma datlji in ribe v vzhodno Afriko ter les mangrov v dežele v Perzijskem zalivu. Pogosto plujejo proti jugu z monsunom pozimi ali zgodaj spomladi in nazaj v Arabijo pozno spomladi ali zgodaj poleti

uredi

Za navigacijo so mornarji dhovov tradicionalno uporabljali kamal (arabsko khašaba), opazovalno napravo, ki določa zemljepisno širino z iskanjem kota zvezde Severnice nad obzorjem.[12]

Tipi

uredi
 
Šu'ai v Perzijskem zalivu
  • Baghla (بغلة ) – iz arabske besede za »mulo«. Težka ladja, tradicionalni globokomorski dhov.
  • Baqara ali baggara (بقارة) – iz arabske besede za »kravo«. Star tip majhnega dhova, podobnega battilu.[13]
  • Barija – mali dhov.[14]
  • Batil (بتيل) – značilna dolga stebla, na vrhu katerih so velike paličaste glave stebel.
  • Badan – manjše plovilo, ki zahteva plitek ugrez.[15]
  • Boum [بوم) ali dhangi – velik dhov s krmo, ki se zoži v obliki in bolj simetrično splošno strukturo. Arabski boum ima zelo visok premec, ki je pri indijski različici obrezan.[16]
  • Ghandža (غنجة) ali kotija – velika ladja, podobna baghla, z ukrivljenim in nagnjenim jamborom, okrašena izrezljano krmo.[17]
  • Džahazi ali džihazi (جهازي) ribiški ali trgovski dhov s širokim trupom, podobnim džalibutu, pogost na otoku Lamu in obali Omana. Uporabljajo ga tudi v Bahrajnu za industrijo biserov.[18] Beseda izvira iz džahāz (جهاز) perzijske besede za »ladjo«.[19]
  • Džalibut ali dželbut (جالبوت). Majhen do srednje velik dhov. Je sodobna različica šu'ai s krajšim premčnim jamborom. Večina džalibutov je opremljenih z motorji.
  • Patamar, vrsta indijskega dhova.
  • Sambuk (صنبوق) – največja vrsta dhova, ki se jo danes vidi v Perzijskem zalivu. Ima značilno obliko kobilice z ostro krivuljo tik pod vrhom premca. Bil je eden najuspešnejših dhovov v zgodovini.[20] Beseda je sorodna grški σαμβύκη sambúkē, nazadnje iz srednjeperzijskega sambūk.[21]
  • Šu'ai (شوعي) Srednje velik dhov. Nekdaj najpogostejši dhov v Perzijskem zalivu, ki so ga uporabljali za ribolov in obalno trgovino.
  • Zaruk – majhen dhov, nekoliko večji od barija [22]
  • Dhoni – tradicionalno maldivsko večnamensko plovilo na jadra.

Izraz "dhov" se včasih uporablja tudi za nekatere manjše čolne z zadnjimi jadri, ki se tradicionalno uporabljajo v Rdečem morju, vzhodnem Sredozemlju in na območju Perzijskega zaliva ter v Indijskem oceanu od Madagaskarja do Bengalskega zaliva. Sem spadajo feluka, ki se uporablja v Egiptu, Sudanu in Iraku, in dhon, ki se uporablja na Maldivih, pa tudi tranki, ghrab in ghalafa.[23] Vsa ta plovila imajo skupne elemente z dhovom. Na svahilski obali, v državah, kot je Kenija, je svahilska beseda, ki se uporablja za dhov, džahazi.

Galerija

uredi
  •  
    Dhow viden ob obali Dar es Salaama v Tanzaniji
  •  
    Dhow viden v Indijskem oceanu
  •  
    Dhow v puščavi v Katarju
  •  
    Slika Baghlaha, tradicionalnega globokomorskega dhowa
  •  
    Gradnja in popravilo dhowov v Suru, Oman
  •  
    Dhow prevaža potnike v bližini mesta Inhambane v Mozambiku.
  •  
    Majhen dhow v Zanzibarju
  •  
    Adenska znamka iz leta 1937, ki prikazuje dhow.
  •  
    Razcvet v Pomorskem muzeju v Kuvajtu v spomin na ustanovitev Kuvajta kot morskega pristanišča za trgovce.
  •  
    Patamar na bankovcu za 10 indijskih rupij
  •  
    Model sambuka
  •  
    Dhow na Shatt al-Arabu (1958)

Sklici

uredi
  1. ↑ Briggs, Philip. »Dhows of the Swahili coast«. Zanzibar Travel Guide. Pridobljeno 6. septembra 2012.
  2. ↑ »The History & construction of the dhow«. Nabataea. Pridobljeno 6. septembra 2012.
  3. ↑ Bowen, Richard Lebaron (1949). »Arab Dhows of Eastern Arabia«.
  4. ↑ Taylor, James. »Traditional Arab sailing ships«. The British-Yemeni Society. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2012. Pridobljeno 6. septembra 2012.
  5. ↑ Chris McIntyre; Susan McIntyre (2013). Zanzibar. Bradt Travel Guides. str. 6. ISBN 978-1-84162-458-7.
  6. ↑ Duyvendak, JJL (1938). The True Dates of the Chinese Maritime Expeditions in the Early Fifteenth Century. str. 341–413.
  7. ↑ Sulivan, G.L. (1873). Dhow Chasing in Zanzibar Waters and on the Eastern Coast of Africa: Narrative of Five Years' Experiences in the Suppression of the Slave Trade. S. Low, Marston, Low & Searle. str. 102. Pridobljeno 15. novembra 2021.
  8. ↑ Prothero, GW (1920). Arabia. London: HM Stationery Office. str. 99.
  9. ↑ »صناعة القوارب«. yemen-nic.info. Pridobljeno 12. marca 2021.
  10. ↑ Villiers, Alan, 1903–1982. (2006). Sons of Sinbad : an account of sailing with the Arabs in their Dhows, in the Red Sea, round the coasts of Arabia, and to Zanzibar and Tanganyika; pearling in the Persian Gulf; and the life of the shipmasters and mariners of Kuwait. Facey, William, 1948–, Ḥijjī, Yaʻqūb Yūsuf., Pundyk, Grace., Markaz al-Buḥūth wa-al-Dirāsāt al-Kuwaytīyah (Kuwait). London: Arabian Pub. in association with the Centre for Research and Studies in Kuwait. ISBN 0954479238. OCLC 61478193.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  11. ↑ Villiers, Allan (15. oktober 2018). Monsoon Seas the Story of the Indian Ocean (v angleščini). Creative Media Partners, LLC. ISBN 9780343245221.
  12. ↑ »Ancient Sailing and Navigation«. Nabataea.net. Pridobljeno 7. septembra 2012.
  13. ↑ »The Traditional Dhow«. Oman: Ministry of Information. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2012. Pridobljeno 7. septembra 2012.
  14. ↑ Hourani, George Fadlo; Carswell, John (1995), Arab Seafaring in the Indian Ocean in Ancient and Early Medieval Times, Princeton University Press.
  15. ↑ »Dhows«, China, Facts & details, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. septembra 2013, pridobljeno 4. oktobra 2011.
  16. ↑ »Dhow Ship – Types«, Marine engineering, Bright hub, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. novembra 2010, pridobljeno 14. marca 2010.
  17. ↑ »Ghanjah«, Cog and Galley ships, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2012, pridobljeno 4. oktobra 2011.
  18. ↑ Dhow sailing in Kenya, UK: Diani beach, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. julija 2012.
  19. ↑ Agius 2008, str. 316.
  20. ↑ Oman, a Seafaring Nation, Oman: Ministry of Information, 1979.
  21. ↑ Agius 2008, str. 314.
  22. ↑ Xavier, Sandy. »Zaruq«. Canada: Sympatico. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. oktobra 2003. Pridobljeno 6. septembra 2012.
  23. ↑ Abdullah, Thabit AJ (2000), The Political Economy of Trade in Eighteenth-Century Basra, Social and Economic History of the Middle East, SUNY, ISBN 978-0-7914-4808-3.

Literatura

uredi

Nadaljnje branje

uredi
  • Bowen, Richard LeBaron, Essay on the tradition of painting eyes, known as oculi, on the bows of boats among mariners and fishermen from ancient times to the present. Found particularly in the Indian Ocean region.
  • Clifford W. Hawkins, The dhow: an illustrated history of the dhow and its world.
  • Anthony Jack, Arab dhows.
  • Kaplan, Marion, Twilight of the Arab dhow.
  • Martin, Esmond Bradley, The decline of Kenya's dhow trade.
  • Martin, Esmond Bradley; Martin, Chryssee Perry, Cargoes of the east : the ports, trade, and culture of the Arabian Seas and western Indian Ocean, foreword by Elspeth Huxley.
  • Henri Perrier, Djibouti's dhows.
  • A.H.J. Prins, Sailing from Lamu: A Study of Maritime Culture in Islamic East Africa. Assen: van Gorcum & Comp., 1965.
  • A.H.J. Prins. The Persian Gulf Dhows: Two Variants in Maritime Enterprise. Persica: Jaarboek van het Genootschap Nederland-Iran, No.II (1965–1966): pp. 1–18.
  • A.H.J. Prins. The Persian Gulf Dhows: Notes on the Classification of Mid-Eastern Sea-Craft. Persica: Jaarboek van het Genootschap Nederland-Iran, No.VI (1972–1974): pp. 157–1166.
  • A.H.J. Prins. A Handbook of Sewn Boats. Maritime Monographs and Reports No.59. Greenwich, London:: National Maritime Museum, 1986.
  • Tessa Rihards, Dhow building : survival of an ancient craft.

Zunanje povezave

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dhov.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dhov&oldid=6280268«