Geb
Geb (tudi Seb in Keb) je v staroegipčanski mitologiji bog zemlje in eden izmed Deveterice (Eneade) iz Heliopolisa.
Geb | |||||
---|---|---|---|---|---|
Bog zemlje | |||||
Ime v hieroglifih |
| ||||
Simbol | gosi, kače, biki, ječmen | ||||
Osebne informacije | |||||
Starši | Šu in Tefnut | ||||
Sorojenci | Nut | ||||
Partner | Beset | ||||
Otroci | Oziris, Izis, Set, Nefitis, včasih tudi Hor | ||||
Ustrezniki | |||||
Grški ustreznik | Kronos |
Razlaga mita
urediGeb v prevodu pomeni zemlja in mit pravi, da kadar se bog zemlje zasmeje povzroči potres. Egipčani so verovali, da mitološko podzemlje - Duat - dejansko je pod zemljo. Geb je bil zato včasih prikazan kot bog, ki zadržuje tiste mrtve, ki so nevredni potovanja na nebeška polja - Aru - pred obličje Ozirisa.
V Eneadi je Geb brat in hkrati tudi mož boginje neba Nut ter sin prvinskih elementov vlage in suše - Tefnut in Šuja. Mit pravi, da sta bila skupaj z Nut združena v večno spolno občevanje, ki ga je prekinila njuna mati boginja vlage Tefnut. Iz te zveze so se rodili zadnji štirje bogovi Eneade - Oziris, Set, Izida in Neftis.
Videz
urediGeb je bil upodobljen v človeški obliki s sestavljeno krono na glavi.