Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Wikipedija

Hebej

provinca Ljudske republike Kitajske

Hebej (kitajsko 河北i, dobesedno Severno od [Rumene] reke) je severna provinca Ljudske republike Kitajske. Je šesta najbolj naseljena kitajska provinca z več kot 75 milijoni prebivalcev. Njeno glavno mesto je Šidžjadžuang. Prebivalstvo province tvori 96 % Hanov, 3 % Mančujev, 0,8 % Hujev in 0,3 % Mongolov, ki govorijo tri narečja: džilujsko, pekinško in džinsko mandariščino.

Hebej

河北
Provinca
Name transkripcije
 • Kitajsko河北省 (Héběi Shěng)
 • OkrajšanoHE / HEB / 冀 (pinjin: Jì)
V smeri urnega kazalca: Kitajski zid v Džinšanlingu, Turistično središče Čengdejsko pogorje, tempelj Puning, tempelj Fučing v Cangjanskem pogorju, okraj Bejdajhe v Činhuangdau
Provinca Hebej na zemljevidu Kitajske
Provinca Hebej na zemljevidu Kitajske
Koordinati: 39°18′N 116°42′E / 39.3°N 116.7°E / 39.3; 116.7
DržavaZastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska
Poimenovano po河 hé—"Rumena reka"
北 běi—"sever"
"severno od Rumene reke"
Glavno
(in največje) mesto
Šidžjadžuang
Baoding (1729–1913, 1935–1937, 1946–1947, 1949–1958, 1966–1968)
Beijing (1928–1930, 1945–1946, 1947–1949)
Tianjin (1870–1902, 1913–1928, 1930–1935, 1958–1966)
Šidžjadžuang (1968–zdaj)
Upravne delitev11 prefektur, 121 okrajev, 2207 mestnih občin
Upravljanje
 • VrstaProvinca
 • TeloLjudski kongres province Hebej
 • Sekretar komunistične partijeNi Juefeng
 • Predsednik Ljudskega kongresa province HebejNi Juefeng
 • GuvernerVang Džengpu
 • Predsednik Kitajske ljudske politične posvetovalne konferenceLian Jimin
Površina
 • Skupno188.800 km2
Rang(12. mesto)
Najvišja
(Gora Šjaovutaj[1])
2.882 m
Prebivalstvo
 (2020)[2]
 • Skupno74.610.235
 • Rang(6. mesto)
 • Gostota400 preb./km2
 • Rang gostote(11. mesto)
Demografija
 • Etnične sestavaHani: 96%
Mančuji: 3%
Huji: 0,8%
Mongoli: 0,3%
 • Jeziki in narečjadžilujska, pekinška in džinska maddarinščina
Koda ISO 3166CN-HE
BDP (2021)CN¥ 4,039 triliona
US$ 635 milijard (12. mesto)[3]
 - per capitaCN¥ 54.172
US$ 8.397 (25. mesto)
 • rastRast 6,5%
HDI (2019)Rast 0,738[4]
visok · (20. mesto)
Spletna stranwww.hebei.gov.cn
Hebej
"Hebej" v kitajski pisavi
Kitajsko河北
Poštna romanizacijaHopeh
Dobesedni pomen"Severno od (Rumene) reke"
Abbreviation
Kitajsko冀
Dobesedni pomen"Starodavna provinca v sodobnem južnem Hebeju"
Provinca Džili
Tradicionalno kitajsko直隸省
Poenostavljeno kitajsko直隶省
Dobesedni pomen"pod neposredno oblastjo"

Hebej na zahodu meji na Šanši, na jugu na Henan, na jugovzhodu na Šandong, na severovzhodu na Ljaoning in na severu na avtonomno regijo Notranja Mongolija. Provinca Hebej meji tudi na neposredno upravljani občini Peking in Tjandžin. Gospodarstvo province temelji na kmetijstvu in industriji. Je glavni proizvajalec jekla na Kitajskem in zato velik onesnaževalec zraka[5][6][7]

V provinci je pet krajev Unescove svetovne dediščine: Veliki kitajski zid, poletna palača Čengde, Veliki prekop, grobnice Vzhodnega Činga in grobnice Zahodnega Činga. Je tudi dom petih nacionalnih zgodovinskih in kulturnih mest: Handan, Baoding, Čengde, Džengding in Šanhajguan.

V obdobju pomladi in jeseni in obdobju vojskujočih se držav sta v regiji vladali državi Jan in Džao. V času dinastije Juan se je regija imenovala provinca Džongšu, v dinastiji Ming Severni Džili, v dinastiji Čing pa Provinca Džili. Sodobna provinca Hebej je bila ustanovljena leta 1928.

Zgodovina

uredi

Prazgodovina in zgodnja zgodovina

uredi

Na ravnicah Hebeja je pred okoli 200.000 do 700.000 leti živel pekinški človek, zgodnji prazgodovinski Homo erectus.

Neolitske najdbe na prazgodovinskem najdišču Bejfudi so iz obdobja 7000 in 8000 pr. n. št.[8]

Hebej je prizorišče številnih zgodnjih kitajskih mitov. Fuši, eden od treh vladarjev in petih cesarjev, naj bi živel v današnjem Šingtaiju.[9] V Džangdžjakouju je potekala mitološka bitka pri Džuoluju, v kateri so zmagali Rumeni cesar, cesar Jana in njihova janhuanška plemena proti plemenom Džjuli, ki so jih vodili Čijou in je začeli civilizacijo Huašja.

V obdobju pomladi in jeseni (722 pr. n. št.–476 pr. n. št.) je bil Hebej pod oblastjo Jana na severu in Džina na jugu. V tem obdobju je nomadsko ljudstvo Di napadlo ravnice severne Kitajske in v osrednjem Hebeju ustanovilo državo Džongšan. V obdobju vojskujočih se držav (403 pr. n. št.–221 pr. n. št.) je bil Džin razdeljen in velik del njegovega ozemlja v Hebeju je pripadel Džau.

Dinastiji Čin in Han

uredi

Dinastija Čin je leta 221 pr. n. št. združila Kitajsko pod enim vladarjem, cesarjem Čin Ši Huangom. Dinastija Han (206 pr. n. št.–220 n. št.) je Hebej razdelika na prefekturi Jou na severu in Dži na jugu. Ob koncu dinastije Han je bila večina Hebeja pod oblastjo vojskovodj Gongsun Dzana na severu in Juan Šaa na jugu. Juan Šao je premagal Gongsun Dzana in zavladal celotnemu ozemlju, potem pa ga je v bitki pri Guanduju leta 200 premagal Cao Cao. Hebej je prišel pod oblast kraljestva Vej, ki so ga ustanovili Cao Caovi potomci.

Džin v obdobju treh kraljestev

uredi

Po vdorih severnih nomadskih ljudstev ob koncu dinastije Zahodni Džin se je v Šestnajstih kraljestvih ter Severnih in Južnih dinastijah začel kaos. Zaradi svoje lege na severni meji je Hebej večkrat zamenjal lastnika in so mu v različnih obdobjih vladali Kasnejši Džao, nekdanji Jan, nekdanji Čin in Kasnejši Jan. Severni Vej je leta 440 ponovno združil severno Kitajsko, vendar je leta 534 razpadel, tako da je Hebej prišel pod Vzhodni Vej in zatem pod Severni Či s prestolnico Je blizu sodobnega Lindžanga. Dinastija Sui je ponovno združila Kitajsko leta 589.

 
Tribarvna čaša v obliki race iz obdobja dinastije Tang, najdena v okraju Anšin

Dinastija Tang in Pet dinastij

uredi

V času dinastije Tang (618–907) se je območje prvič uradno imenovalo Hebej. V Hebeju je bila med letoma 756 in 763 med anlušanskim uporom ustanovljena država Veliki Jan. Po uporu je vojaško okrožje Lulong Džjeduši obdržalo neodvisnost od Tanga večino 9. stoletja. V poznem obdobju petih dinastij in desetih kraljestev je bil Lulong razdrobljen med več režimi, vključno s kratkotrajnim Janom. Na koncu ga je leta 913 priključil Li Cunšu, ustanovitelj Poznega Tanga (923–936). Cesar Gaodzu iz Kasnejše dinastije Džin je velik del severnega Hebeja odstopil kitanski dinastiji Liao. To ozemlje, imenovano Šestnajst prefektur Janjuna, je v naslednjem stoletju postalo šibka točka kitajske obrambe pred Kitani, ker je ležalo znotraj Velikega zidu.

Song med dinastijami Juan

uredi

Med dinastijo Severni Song (960–1127) je šestnajst odstopljenih prefektur ostalo predmet spora med dinastijama Song in Liao. Kasneje je dinastija Južni Song po vojnah leta 1127 prepustila celotno severno Kitajsko, vključno s Hebejem, dinastiji Džurčen Džin.

Hebej je močno prizadela poplava Rumene reke, ki je med letoma 1048 in 1128 tekla neposredno skozi provinco in ne na njenem jugu.[10]

Mongolska dinastija Juan je razdelila Kitajsko na province. Hebej ni postal provinca, ampak je bil pod neposredno upravo sekretariata v prestolnici Dadu.

Dinastiji Ming in Čing

uredi

Dinastija Ming je vladala Hebeju neposredno iz cesarske prestolnice Peking. Ko je leta 1644 prišla na oblast mandžurska dinastija Čing, je Hebej postal znan kot Džili (dobesedno Pod neposredno oblastjo). Njegove meje so se razširile proti severu globoko v Notranjo Mongolijo in se po pristojnostih prekrivale z ligami Notranje Mongolije.

Republika Kitajska

uredi

Dinastija Čing je propadla leta 1912 in nadomestila jo je Republika Kitajska. V republiki se je po nekaj letih začela državljanska vojna, v kateri so tekmovali za oblast regionalni vojskovodje. Po uspešnem severnem pohodu Kuomintanga leta 1926 in 1927 je bila prestolnica prestavljena iz Pekinga v Nandžing. Ime province Džili je bilo spremenjeno v Hebej.

Med drugo svetovno vojno je bil Hebej pod nadzorom reorganizirane nacionalne vlade Republike Kitajske, marionetne države cesarske Japonske.

Ljudska republika Kitajska

uredi

Ustanovitev Ljudske republike Kitajske je prinesla več sprememb. Regija okoli Čengdeja, prej del province Rehe (zgodovinsko del Mandžurije) in regija okoli Džangdžjakouja, prej del province Čahar (zgodovinsko del Notranje Mongolije), sta bili vključeni v Hebej. To je razširilo njegove meje proti severu preko Velikega zidu. Mesto Pujang je bilo izvzeto iz province in Hebej je izgubil dostop do Rumene reke. Mesto je nekaj časa spadalo v provinco Pingjuan in bilo nato priključeno Henanu.[11] Prestolnico province so iz Baodinga preselili v Šjadžuang in za kratek čas v Tjandžin.

28. julija 1976 je Tangšan prizadel potres, najsmrtonosnejši v 20. stoletju, v katerem je umrlo več kot 240.000 ljudi. V naslednjem desetletju je bil niz manjših potresov.

Danes Hebej skupaj z mestnima občinama Peking in Tjandžin tvori megalopolis Džing-Džin-Dži, ki je s 130 milijoni prebivalcev približno šestkrat večji od metropolitanskega območja New Yorka in eden največjih grozdov megalopolisov na Kitajskem.[12] Peking je z ustanovitvijo novega okraja Šjongjan, ki združuje tri občine, prepustil provinci nekaj manj pomembnih funkcij.[13]

 
Gora Langja (Volčji zob)
 
Bašanško travišče v okraju Fengning County

Geografija

uredi

Hebei je edina kitajska provinca, ki vsebuje planote, gore, hribe, obale, ravnine in jezera.[14] Večina osrednjega in južnega Hebeja leži znotraj Severnokitajske nižine. Zahodni Hebej se dviga v gorovje Tajhang Šan, na severu pa skozi Hebej poteka pogorje Jan Šan. Onkraj gora so travišča Notranje Mongolije. Najvišji vrh province je gora Šjaovutaj v okrožju Ju na severozahodu province z nadmorsko višino 2882 m.[1]

Hebej na vzhodu meji na Bohajsko morje. Večino osrednjega in južnega dela province pokriva porečje reka Haj, severovzhod pa porečje reke Luan. Največje umetno jezero in rezervoar sladke vode je Baijangdjan v okrožju Anšin v Baodingu.

Večja mesta v Hebeju so Šidžjadžuang, Baoding, Tangšan, Činhuangdao, Handan in Džangdžjakou.

Hebej ima vlažno celinsko podnebje pod vplivom monsuna. Zime so hladne in suhe, poletja pa vroča in vlažna. Povprečne temperature so od −16 do −3 °C januarja in 20 do 27 °C julija. Letna količina padavin se giblje od 400 do 800 mm, večinoma poleti.

Sklici

uredi
  1. ↑ 1,0 1,1 Liu, Yanlin (2015). 太行山把最高的山脊留在了河北. Chinese National Geography (v kitajščini) (2). Pridobljeno 20. maja 2018. 小五台山是太行山主脉上的最高峰，同时也是河北省的最高峰
  2. ↑ »Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)«. National Bureau of Statistics of China. 11. maj 2021. Pridobljeno 11. maja 2021.
  3. ↑ GDP-2020 is a preliminary data »Home - Regional - Quarterly by Province« (tiskovna objava). China NBS. 1. marec 2021. Pridobljeno 23. marca 2021.
  4. ↑ »Sub-national HDI - Subnational HDI - Global Data Lab«. globaldatalab.org. Pridobljeno 17. aprila 2020.
  5. ↑ »河北概况«. 河北省人民政府. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. avgusta 2020. Pridobljeno 23. januarja 2020.
  6. ↑ »河北省工业经济概况«. 河北省工业和信息化厅. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. januarja 2020. Pridobljeno 23. januarja 2020.
  7. ↑ »河北钢铁工业概况«. 中国铁合金网. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2020. Pridobljeno 23. januarja 2020.
  8. ↑ »New Archaeological Discoveries and Researches in 2004 – The Fourth Archaeology Forum of CASS«. Institute of Archaeology, Chinese Academy of Social Sciences. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2011. Pridobljeno 18. septembra 2007.
  9. ↑ »河北 - 中华名胜«. 内地（祖国大陆）高校面向港澳台招生信息网. Pridobljeno 10. januarja 2021.
  10. ↑ Zhang, Ling (2016). The River, the Plain, and the State: An Environmental Drama in Northern Song China, 1048-1128 (v angleščini). Cambridge: Cambridge University Press. str. 1–4. ISBN 9781107155985.
  11. ↑ »濮阳地区一直属于河北省，1952年，为何划归给了河南省？«. Sohu. Pridobljeno 10. januarja 2021.
  12. ↑ Johnson, Ian (19. julij 2015). »In China, a Supercity Rises Around Beijing«. New York Times.
  13. ↑ Wong, Frank (16. marec 2019). »Xiong'an New Area: President Xi's Dream City«. China Briefing. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. avgusta 2022. Pridobljeno 15. septembra 2023.
  14. ↑ »全国唯一兼有高原、山地、丘陵、海滨、湖泊的省份«. Sohu. Pridobljeno 10. januarja 2021.

Vira

uredi
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hebej&oldid=6283030«