Joseph Liouville
Joseph Liouville [žozèf liuvíl], francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.
Joseph Liouville | |
---|---|
Rojstvo | 24. marec 1809[1][2][…] Saint-Omer[4][5][6] |
Smrt | 8. september 1882[1][2][…] (73 let) rue de Savoie[d], 6. pariško okrožje[d][4][5], Pariz[8] |
Bivališče | Francija |
Državljanstvo | Francija |
Narodnost | francoska |
Področja | matematika |
Ustanove | École Polytechnique Francoski kolegij Sorbona |
Alma mater | École Polytechnique |
Mentor doktorske disertacije | Siméon Denis Poisson Louis Jacques Thénard |
Doktorski študenti | Eugène Charles Catalan |
Poznan po | Liouvillov dinamični sistem Liouvillov izrek Liouvillova enačba Liouvillova formula Liouvillova funkcija Liouvillova gravitacija Liouvillova konstanta Liouvillova ploskev Liouvillovo število |
Življenje in delo
urediLiouville je bil profesor na univerzah École Polytechnique, Francoskem kolegiju (Collège de France) in Sorboni (Sorbonne) v Parizu, dober učitelj in organizator ter ustanovitelj in med letoma 1836 in 1874 dolgoletni urednik revije Journal de mathématiques pures et appliquées.
Sistematično je raziskoval aritmetično teorijo kvadratnih form z dvema ali več spremenljivkami. Njegov Liouvillov izrek v statistični mehaniki, pa kaže, da je bil ustvarjalen na popolnoma drugem področju. Iz izreka izhajajo prednosti faznega prostora, ki ga je vpeljal Watson leta 1876. Stanju sistema ustreza točka v faznem prostoru in prostornina faznega prostora, ki ustreza množici sistemov, se s časom ne spreminja. Slika sistemov se v faznem prostoru giblje kot nekakšna večrazsežna nestisljiva tekočina. V ravnovesju pri konstantni temperaturi je energija določena in se slika sistemov giblje po večrazsežni ploskvi, ki ustreza konstantni energiji W. Porazdelitev imenujejo tudi kanonično. Pri tem enačba izraža osnovno spoznanje, da so vse točke faznega prostora za sistem enakopravne in je verjetnost dP sorazmerna s prostornino faznega prostora in z Boltzmannovim faktorjem. Z integralom v imenovalcu dosežemo, da je integral verjetnosti po vsem faznem prostoru enak 1.
V teoriji števil je Liouville leta 1840 dokazal obstoj transcendentnih števil in leta 1844 dokazal, da e in njegov kvadrat nista korena nobene kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti. Podal je tudi primere transcendentnih števil in Liouvillovih števil, ki so vsa transcendentna.
Po njem se imenuje mnogo izrekov v teoriji števil. Deloval je še na področju analize, diferencialnih enačb, diferencialne geometrije in teorije analitičnih funkcij. Proučeval je dvojnoperiodične funkcije v kompleksnem, kjer velja Liouvillov izrek: vsota vseh residuov dvojnoperiodične funkcije po polih, ki leže v osnovnem paralelogramu, je enaka 0.
Priznanja
urediLeta 1851 so ga izvolili za tujega člana Kraljeve švedske akademije znanosti.
Poimenovanja
urediSklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ 4,0 4,1 Лиувилль Жозеф // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ 5,0 5,1 www.accademiadellescienze.it
- ↑ podatkovna baza Léonore — ministère de la Culture.
- ↑ podatkovna baza Sycomore
- ↑ Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
Glej tudi
uredi- Liouvillova funkcija
- Liouvillova konstanta
- Liouvillova ploskev
- Liouvillovo število
- Sturm-Liouvillova teorija
- mera iracionalnosti (Liouville-Rothova konstanta)
Zunanje povezave
uredi- Stran o Josephu Liouvillu Univerze svetega Andreja Arhivirano 2017-03-24 na Wayback Machine. (angleško)
- Joseph Liouville na Projektu Matematična genealogija (angleško)