Ledena gora

Ledena gora je velik kos sladkovodnega ledu, ki se je odlomil od ledenika ali kot oblika ledene police prosto plava v odprtih (slanih) vodah^[1]^[2]. Razredi velikosti ledene gore, kot jih je določila International Ice Patrol, so povzeti v tabeli 1. Izguba RMS Titanic leta 1912 je privedla do ustanovitve Mednarodne ledene patrulje leta 1914. Velik del ledene gore je pod površjem, kar je pripeljalo do izraz "vrh ledene gore" za ponazoritev majhnega dela večje nevidne težave. Ledene gore veljajo za resno pomorsko nevarnost.

Ledene gore na Grenlandiji kot jih je posnela NASA leta 2015

Ledene gore se zelo razlikujejo po velikosti in obliki. Tiste, ki se talijo iz ledenikov na Grenlandiji, so pogosto nepravilne oblike, medtem ko antarktične ledene police pogosto proizvajajo velike table (namizne) ledene gore. Največja ledena gora, ki trenutno plava v oceanu, imenovana A-76, se je iz ledene police Ronne odtrgala v Weddellovo morje na Antarktiki in meri 4320 km².^[3] Največja ledena gora v novejši zgodovini, imenovana B-15, je merila skoraj 300 km x 40 km.^[4] Ledena gora B-15 se je odtrgala z ledene police Ross januarja 2000. Največja zabeležena ledena gora je bila antarktična ledena gora s površino več kot 31.000 kvadratnih kilometrov [335 x 97 kilometrov], ki so jo opazili 240 kilometrov zahodno od otoka Scott v južnem Tihem oceanu, z USS Glacier 12. novembra 1956. Ta ledena gora je bila večja od Belgije.^[5]

Pregled

Ledena gora na Arktiki.

Ker je gostota čistega ledu približno 920 kg/m³ in morske vode približno 1025 kg/m³, je običajno samo ena desetina obsega ledene gore nad vodo (zaradi Arhimedovega načela vzgona). Konturo podvodnega dela je težko oceniti, če se gleda del nad površino. To je privedlo do izraza vrh ledene gore.

Table 1. Razvrstitev velikosti ledene gore glede na International Ice Patrol
Velikostni razred	Višina (m)	Dolžina (m)
Growler	< 1	< 5
Bergy Bit	1-5	5-15
Majhna	5-15	15-60
Srednja	15-45	60-122
Velika	45-75	122-213
Zelo velika	>75	>213

Ledena gora se na splošno giblje od 1 do 75 metrov nad morsko gladino in tehta 100.000 do 200.000 ton. Največja znana ledena gora v severnem Atlantiku je 168 m nad morsko gladino. Te ledene gore izvirajo iz ledenikov zahodne Grenlandija in imajo notranjo temperaturo okoli -15 do -20 °C.^[6]

Oblike

Kockasta ledena gora

Poleg klasifikacije po velikosti lahko ledene gore razvrstimo tudi glede na obliko. Dve osnovni obliki ledenih gor sta tabelna in ne-tabelna. Tabelne ledene gore imajo strme stranice in raven vrh, podobno kot planote.^[7] Non-tabelne ledene gore imajo različne oblike kot so:

Kupola - ledena gora z zaokroženim vrhom
Vrhunec - ledena gora z enim ali več zvonikom
Klin - ledena gora s strmim robom na eni strani in naklonom na nasprotni strani
Suh pomol - ledena gora, ki je izginila in tvori kanal
Kockasta - ima strme strani in raven vrh. Razlika je v tem, da je po obliki kockasta, oblika bloka.

Spremljanje

Jama v ledeni gori leta 2011.

Ledene gore po vsem svetu spremlja National Ice Center (NIC, ustanovljen leta 1995), ki proizvaja analize in napovedi Arktike, Antarktike, Velikih jezer in Chesapeake Bay razmer ledu. Več kot 95% podatkov, ki jih uporabljajo v svojih analizah so pridobljeni iz oddaljenih senzorjev od polarnih satelitov v orbiti. NIC je edina organizacija, ki ima imena in poti vseh ledenih gora. Ta določi vsaki ledeni gori, ki je večja od 10 navtičnih milj (19km), skupaj vsaj eno ime osi, sestavljeno iz pisma, ki kaže svojo točko izvora in tekočo številko. Črke, ki se uporabljajo so naslednje:

A - dolžine 0° do 90° W (Bellingshausen morju, Weddllovo morje)
B - dolžina 90° do 180° (Amundsen morja, vzhodno Ross morje)
C - dolžina 90° E do 180° (Western Ross morje, Wilkes Land)
D - dolžine 0° do 90° E (Amery Ice Rok, Eastern Weddllovo morje)

Ledena gora B12 od Ross Ice Shelf, v letu 2000 je imela na začetku površino 11.000 km², ki je razpadla v novembru 2002. Največji preostali del ledene gore B-15A, s površino 3.000 km², bila je še vedno največja ledena gora na Zemlji, dokler ni nasedla in se razdelila na več manjših delov 27. oktobra 2005, dogodek je bil označen s seizmografi. Domnevajo, da bi lahko bil krivec za ta razpad Aljaska nevihta, ko oceani nabreknejo.

Zgodovina

V 20. stoletju je bilo določenih več znanstvenih ustanov za študij in spremljanje ledenih gora. 14. aprila 1912 je Titanic na svoji krstni plovbi čez Atlantik trčil v ledeno goro in se dve uri in štirideset minut pozneje potopil, pri tem pa je umrlo 1.503 ljudi. Zato je bila leta 1914 ustanovljena Mednarodna "ledena" patrulja (International Ice Patrol). Omenjena patrulja nadzoruje nevarnost ledenih gora na območju Grand Banks Nove Fundlandije in morskim skupnostim priskrbuje informacije o mejah dovoljenega ledu.

Zgodovina tehnologije

Ledena gora v katero je trčil Titanic. Prepoznali so jo po tem, ker je imela na mestu trčenja ostanke rdeče barve s Titanicovega trupa.

Pred letom 1910 ni bilo sistema, ki bi zaznaval ledene gore in opozarjal ladje pred trki. Potop Titanica leta 1912 je ustvaril zahtevo po sistemu za opazovanje ledenih gora. Preostanek sezone ledenih gora tega leta, je mornarica Združenih držav nadzirala vode in tok ledu. Novembra 1913 so na mednarodni konferenci Varnosti življenja na morju v Londonu potrdili trajni sistem nadzora nad ledenimi gorami. Sodelujoče države na konferenci so v naslednjih treh mesecih ustanovile Mednarodno "ledeno" patruljo (Internatioanl Ice Patrol). Cilj IIP je bil zbrati meteorološke informacije ter informacije o oceanih za merjenje morskih tokov, tokov ledu, temperature oceana in slanosti vode. Prve rezultate so objavili leta 1921, kar je omogočilo, da so podatke o stanju ledu primerjali v kasnejših letih. Nove tehnologije v 1930 letu so omogočale vedno bolj podrobne informacije o lokacijah ledenih gora v morjih. Leta 1945 so testirali radar za iskanje ledenih gora. V naslednjem desetletju so zbrani podatki služili študijam okolja. Leta 1964 je bil prvič implementiran na ladjo računalnik, ki je omogočil hitrejše ovrednotenje podatkov. Do 1970 so bili lomilci ledu ladje opremljeni s satelitskimi slikami ledenih gora na Antarktiki. Sistemi z optičnimi sateliti so bili še vedno omejeni z vremenskimi razmerami. Radar SLAR je omogočil pošiljanje slik ne glede na vremenske razmere. Kanada je 4.novembra 1995 predstavila nov radar, ki je pošiljal slike Zemlje za znanstvene in komercialne namene. Radar SAR je na gladino oceanov pošiljal mikrovalovno energijo in meril odseve svetlobe. ENVISAT je lahko natančno meril spremembe temperature na gladini.

Zadnje velike ledene gore

Ledena gora B-15 11.000 km², 2000
Ledena gora A-38, okoli 6.900 km², 1998^[8]
Ledena gora A-68, 5.800 km², 2017^[9]
Ledena gora B-15A, 3.100 km², se je odlomil leta 2003
Ledena gora C-19, 5.500 km², 2002
Ledena gora B-9, 5.390 km², 1987
Ledena gora B-31, 615 km², 2014
Ledena gora D-16, 310 km², 2006
Ledeni pokrov, 260 km², odlomljen 2010 in velja za največji arktično ledeno goro od leta 1962
Ledena gora B - 17B, 140 km², 1999.

Sklici

↑ »Definitions of the word "Iceberg"«. Google. Pridobljeno 20. decembra 2006.
↑ »Common Misconceptions about Icebergs and Glaciers«. Ohio State University. Icebergs float in salt water, but they are formed from freshwater glacial ice.
↑ »Meet the world's largest iceberg«. European Space Agency. 19. maj 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
↑ Remy, J.-P.; Becquevort, S.; Haskell, T.G.; Tison, J.-L. (december 2008). »Impact of the B-15 iceberg "stranding event" on the physical and biological properties of sea ice in McMurdo Sound, Ross Sea, Antarctica«. Antarctic Science (v angleščini). 20 (6): 593–604. Bibcode:2008AntSc..20..593R. doi:10.1017/S0954102008001284. ISSN 0954-1020. S2CID 73604210.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ »Antarctica shed a 208-mile-long berg in 1956«. Polar Times. Zv. 43. 20. januar 2005. str. 18.
↑ »Facts on Icebergs«. Canadian Geographic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2006. Pridobljeno 8. decembra 2010.
↑ »Sizes and Shapes of Icebergs« (PDF). International Ice Patrol. Pridobljeno 20. decembra 2006.
↑ »Iceberg A-38B off South Georgia«. Visible Earth. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. oktobra 2008. Pridobljeno 9. marca 2011.
↑ »Iceberg four times the size of London breaks off from Antarctica ice shelf«. The Telegraph. Pridobljeno 14. julija 2017.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi:

Ledena gora (kategorija)

Iceberg Finder Service za vzhodno obalo Kanade
Icebergs of The Arctic and Antarctic Arhivirano 2009-08-26 na Wayback Machine.

[1] »Definitions of the word "Iceberg"«. Google. Pridobljeno 20. decembra 2006.

[2] »Common Misconceptions about Icebergs and Glaciers«. Ohio State University. Icebergs float in salt water, but they are formed from freshwater glacial ice.

[3] »Meet the world's largest iceberg«. European Space Agency. 19. maj 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)

[:1-4] Remy, J.-P.; Becquevort, S.; Haskell, T.G.; Tison, J.-L. (december 2008). »Impact of the B-15 iceberg "stranding event" on the physical and biological properties of sea ice in McMurdo Sound, Ross Sea, Antarctica«. Antarctic Science (v angleščini). 20 (6): 593–604. Bibcode:2008AntSc..20..593R. doi:10.1017/S0954102008001284. ISSN 0954-1020. S2CID 73604210.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[5] »Antarctica shed a 208-mile-long berg in 1956«. Polar Times. Zv. 43. 20. januar 2005. str. 18.

[cgfoi-6] »Facts on Icebergs«. Canadian Geographic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2006. Pridobljeno 8. decembra 2010.

[iipssc-7] »Sizes and Shapes of Icebergs« (PDF). International Ice Patrol. Pridobljeno 20. decembra 2006.

[8] »Iceberg A-38B off South Georgia«. Visible Earth. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. oktobra 2008. Pridobljeno 9. marca 2011.

[IcebergA68-9] »Iceberg four times the size of London breaks off from Antarctica ice shelf«. The Telegraph. Pridobljeno 14. julija 2017.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]