Magnolidni kompleks
Magnolidni kompleks ali magnolide[2], pa tudi Magnoliidae[3] in Magnolianae[4], je poimenovanje za klad (monofiletsko skupino) kritosemenk. Do nedavnega je med magnolide spadalo približno 9 000 vrst[5], med drugim tudi kafrovec (Cinnamomum camphora), avokadovec (Persea americana), črni poper (Piper nigrum), navadni tulipanovec (Liriodendron fastigiatum) in navadni lovor (Laurus nobilis). Pripadnikom skupine so skupni trištevni cvetovi, pelodna zrna z eno odprtino in mrežasto žilnati listi. Nekateri pripadniki magnolidnega kompleksa spadajo med ene najstarejših kritosemenk, ki si nekatere lastnosti delijo celo z golosemenkami (denimo prašnike, ki spominjajo na luske moških storžev).[6]
| Magnolidni kompleks | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Avokadovec (Persea americana)
| ||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||
| ||||||||
| Tipska vrsta | ||||||||
| Magnolia virginiana | ||||||||
| Redovi[1] | ||||||||
|
Canellales |
Klasifikacija
urediMagnoliidae je botanično ime podrazreda, medtem ko sta magnolidni kompleks in magnolide neformalni imeni, ki ne upoštevata smernic ICBN. Nižji taksoni, ki spadajo v podrazred, so v različnih taksonomskih sistemih precej raznoliki, obvezno pa v magnolidni kompleks spada družina magnolijevk (Magnoliaceae).[7][2] Strokovnjaka Chase in Reveal sta v svoji študiji iz leta 2009 predlagala, da se ime Magnoliidae uporablja za vso skupino kritosemenk, medtem ko naj bi štiri redove, obravnavane v tem članku, združevalo ime Magnolianae.[4]
Sistem APG
urediMagnolidni kompleks je najbolje poznan zaradi sistema APG, ki se uporablja za klasificiranje kritosemenk. Za vse različice sistema APG je značilno, da se za taksonomske kategorije nad redom ne uporablja formalnih botaničnih imen. V skladu s temi sistemi se velikim kladom pripisuje neformalna imena, kot sta magnolidni kompleks in magnolide. Formalno botanično ime (Magnolianae) je bilo dodano kasneje v posebni publikaciji.[4][8] PhyloCode je leta 2007 magnolidam dalo formalno ime Magnoliidae.[3]
Spodaj je prikazana postavitev klada magnolidnega kompleksa, kot jo priporoča sistem APG III.[8] Tudi v novejšem sistemu APG IV iz leta 2016 med magnolide spadajo isti štirje redovi, nekoliko spremenjene pa so sorodne skupine.[1]
klad magnolidni kompleks
|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Filogenija magnolidnega kompleksa in bližnjih vej po sistemu APG III.[8][9] | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 »An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV«. Botanical Journal of the Linnean Society. Zv. 181, št. 1. 24. marec 2016. str. 1–20. doi:10.1111/boj.12385. ISSN 0024-4074.
- ↑ 2,0 2,1 Nikolić, Toni (2013). Sistematska botanika : raznolikost i evolucija biljnog svijeta (1. izd izd.). Zagreb: Alfa. ISBN 978-953-297-412-6. OCLC 858733229.
- ↑ 3,0 3,1 Cantino, Philip D.; James A. Doyle; Sean W. Graham; Walter S. Judd; Richard G. Olmstead; Douglas E. Soltis; Pamela S. Soltis; Michael J. Donoghue (2007). »Towards a phylogenetic nomenclature of Tracheophyta«. Taxon. 56 (3): E1–E44. doi:10.2307/25065865. JSTOR 25065865.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Chase, M.W.; Reveal, J.L. (2009), »A phylogenetic classification of the land plants to accompany APG III«, Botanical Journal of the Linnean Society, 161 (2): 122–127, doi:10.1111/j.1095-8339.2009.01002.x
- ↑ Palmer, Jeffrey D.; Soltis, Douglas E.; Chase, Mark W. (2004). »The plant tree of life: an overview and some points of view«. American Journal of Botany. 91 (10): 1437–1445 (Fig.2). doi:10.3732/ajb.91.10.1437. PMID 21652302. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2021. Pridobljeno 1. junija 2021.
- ↑ Botany Illustrated: Introduction to Plants Major Groups Flowering Plant Families. Thomson Science. 1984. str. 26.
- ↑ International Code of Nomenclature for algae, fungi, and plants, Art. 16
- ↑ 8,0 8,1 8,2 The Angiosperm Phylogeny Group (2009). »An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG III«. Botanical Journal of the Linnean Society. 161 (2): 105–121. doi:10.1111/j.1095-8339.2009.00996.x.
- ↑ Soltis, P. S.; Soltis, Douglas E. (2004). »The origin and diversification of Angiosperms«. American Journal of Botany. 91 (10): 1614–1626. doi:10.3732/ajb.91.10.1614. PMID 21652312.
Zunanje povezave
uredi
