Proza

Próza je izrazna oblika v besedni komunikaciji, za katero je za razliko od poezije značilno besedilo v nevezani besedi in katere osnovna enota je stavek. V prozi je večina vsakdanje komunikacije, publicistike, strokovnega spisja in leposlovja.

Razvoj

Beseda »proza« je prevzeta iz latinščine, kjer je označevala neposreden, enostaven, naraven in neolepšan govor. Prva umetniška prozna besedila na evropskih tleh so se pojavila v antični Grčiji. Avtorji teh zapisov so bili Heraklit, Demokrit, Hipokrat, Ksenofont, tudi Platon (dialogi, govori). Z nastankom poznoantičnega romana je proza prodrla še v epske zvrsti književnosti. Proza se je nato razvijala in uveljavljala tudi na področju javnega govorništva (Cicero). Nastale so različne vrste epov in romanov. V obdobju renesanse in baroka je proza spet težila k poročanju in retoriki, nastajala pa so tudi dela kot je Boccacciev Dekameron. Pisanje romanov se je razcvetelo po Cervantesovem romanu Don Kihot. V 18. in 19. stoletju so se uveljavile še druge oblike: novela, pripoved, kratka zgodba, memoarska proza, drama.

Zgradba proznega besedila

Prozna besedila so oblikovana kot zgodba. Sem uvrščamo dogodke in pripetljaje, ki se med seboj povezujejo in o katerih govori pripovedovalec. Zgodba se lahko prekine ali pa navaja dogodke, ki so med seboj tudi nepovezani. Avtor v zgodbo vključuje opise stvari in karakterizacijo oseb.

Prozno besedilo gradimo s stavki. Stavke gradimo z jezikovnimi pravili, katerim je stavek podrejen. S tem se ukvarja skladnja oziroma sintaksa. Avtor v proznem besedilu sam izbira jezikovne možnosti (besede), ki dajejo proznemu besedilu zunanjo podobo. Te jezikovne možnosti besedilu spreminjajo le zunanjo podobo in ne tudi notranje, kamor uvrščamo zgodbo. V proznih besedilih pisci uporabljajo tudi retorične figure, s katerimi okrasijo besedilo. Retorične figure v besedilu odstopajo od običajne rabe in so namenjene temu, da dosežejo posebne učinke.

Vrsti proze

Pripovedna proza

Pripovedna proza obsega epska besedila v nevezani besedi.

Ritmizirana proza

V primerjavi s poezijo ima proza neenakomeren ritem, kar pomeni, da so enote v prozi neenake po trajanju, jakosti in obliki. Ta tip ritma je značilen samo za prozo in ga imenujemo neregularni ritem.

Delitev proznih del

Proza se uporablja v časopisih, revijah, enciklopedijah, na televiziji, v filozofiji, pravu in literaturi. V umetnostnih besedilih je proza lahko privzdignjena. Delitev proznih del glede na zvrst:

Lirika: pesem v prozi
Epika: anekdota, kratka zgodba, pravljica, pripovedka, črtica, novela, povest, roman
Dramatika: komedija in tragedija v prozi, drama, drama absurda

Viri in literatura

Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: Borec, 1976. (COBISS)

Janko Kos: Literarna teorija. Ljubljana: Državna založba Slovenija, 2001. (COBISS)

Glej tudi

Portal:Literatura

Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:

Kategorija:Proza