Prst (pedologija)

Za druge pomene glej Prst (razločitev).

Pŕst je geografski izraz za tla. Tla so vrhnja plast oziroma preperel del zemeljske skorje, ki vsebuje razkrojene organske snovi. Matična veda, ki proučuje fizikalne, kemijske in biotske lastnosti, rodovitnost, genezo in klasifikacijo tal, je tloslovje ali pedologija. Danes veda dobiva zaradi okoljske degradacije po onesnaženju vedno večji pomen. Prvi v svetu so začeli lastnosti tal proučevati ruski znastveniki na koncu 19. stoletja. Na nastanek in razvoj tal vplivajo pedogenetski dejavniki. Mlada veda pedogeografija proučuje prst "z geografskega vidika, tj.. kot sestavnega dela pokrajine"(F.Lovrenčak, 1994).

Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov

Fizikalne lastnosti tal

Pedogenetski dejavniki:

Podnebje vpliva s količino padavin, ki izpirajo najfinejše delce in zlasti organske snovi, predvsem na rodovitnost in kompaktnost prsti. Povzročajo pa tudi kemično preperevanje kamenin (npr. raztapljanje apnenca). Medtem ko temperatura oz. temperaturna nihanja povzročajo mehansko preperevanje. Zaradi krčenja in raztezanja v kameninah nastanejo mikrorazpoke, ki se s časom in zmrzaljo in biološkim preperevanjem kamenin širijo.
Čas; vsi našteti dejavniki imajo časovno komponento. In tem več časa je imela kamnina za preperevanje, več prsti je nastalo.
Vode; reke, morja, jezera z erozijo odnašajo in izpirajo zemljo na izpostavljenih krajih in jo prenašajo in odlagajo na druga mesta.
Petrografski substrat oz. geološka sestava podlage določa tip in količino mineralov v prsti.
Relief; glede na strmino reliefa je odvisna hitrost odnašanja delcev.
Biološki faktorji (organizmi določajo kakovost prsti ali je ta rodovitna ali ne.
Antropogeni vplivi; človek z namakanjem, gnojenjem, izsuševanjem, kolobarjenjem lahko izboljša kakovost zemlje. Z napačnimi in nepremišljenimi dejanji pa jo pogosto tudi siromaši, onesnažuje in zastruplja.

Horizonti in profili prsti/tal

Da iz kompaktne kamenine nastane prst, trajajo milijoni let. To postopno dolgotrajno nastajanje je ustvarilo plasti prsti z enakimi lastnostmi, ki se imenujejo HORIZONTI.

A-horizont ali vrhnji horizont je najstarejši horizont iz najbolj finih delcev. Na vrhu ima lahko plast organskih spojin, ki se imenuje O (organski) -horizont. Pod njim je lahko v določenih primerih A-horizont precej izpran, zaradi padavin, ki delce izpirajo v B-horizont. Tak izpran A-horizont ima ime eluvialni ali E-horizont.
B-horizont je plast, kjer prevladujejo bolj grobi delci kot v A-horizontu. Če se v B-horizontu nabirajo izprani delci iz plasti nad njim, se imenuje iluvialni ali I-horizont.
C-horizont predstavlja matično osnovo in ima še bolj grobo sestavo od B-horizonta.

Navpični prerez skozi horizonte se imenuje profil prsti, po katerem se prst tudi klasificira. Glede na razpored horizontov obstajajo:

Zrel profil
Nezrel profil
Zona prst
Intrazona prst
Azonalna prst

Glavne skupine prsti/tal in njihovi tipi

Glede na pedogenetska dejavnika klimo in substrat delimo prsti v več glavnih skupin. Znotraj vsake skupine je glede na podnebje in substrat poznanih mnogo tipov prsti. Razlikujejo se po barvi, zrnatosti, zračnosti in prepustnosti.

Klimazonalne prsti pod gozdno vegetacijo	Klimazonalne prsti pod travnato vegetacijo	Intrazonalne prsti
Podzol	Černozjom ali stepna črnica	Kraška rdeča prst ali terra rossa
Podzolne mešanice	Černozjom degradirani ali prerijska prst	Rendzina
Rjave in sive prsti	Kostanjeva prst ali stepska rjavica	Hidromorfne prsti
Rdeče in rumene prsti	tundrske prsti	Halomorfne prsti
Laterit	Puščavske prsti

Bistvena sestavine prsti so mineralne snovi, organske primesi, živi organizmi, voda, zrak, plini - zlasti kisik in dušik ter razni elementi v sledeh - natrij, fosfor, kalcij. Nekatere pomembne mineralne snovi dobi prst v obliki raztopin iz vode.

Klasifikacija prsti/tal po FAO

Klasifikacij prsti je več, najbolj poznana je klasifikacija Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO). Pri poimenovanju različnih tipov prsti so se držali poimenovanja, ki so ga uvedli ruski znanstveniki, vendar v angleškem jeziku, kot sledi:

Acrisols, sl.-akrizol
Andosols, sl.-andozol
Arenosols, sl.-arenozol
Cambisols, sl.-kambizol
Chernozems, sl.-črnozjom
Ferralsols, sl.-ferazol
Fluvisols, sl.-fluvizol
Gleysols, sl.-glejzol
Greyzems, sl.-zelenozem
Histosols, sl.-histozol
Kastanozems, sl.-kostanjeva rjavica (?)
Lithosols, sl.-litozol
Luvisols, sl.-luvizol
Nitosols, sl.-nitozol
Phaeozems, sl.-faeozem
Planosols, sl.-planozol
Podzols, sl.-podzol
Podzoluvisols, sl.-podzolovizol
Rankers, sl,-ranker
Regosols, sl.-regozol
Rendzinas, sl,-rendzina
Solonchaks, sl.-solončak
Solonetz, sl.-solonec
Vertisols, sl.-vertizol
Yermosols. sl.-jermozol

Vsak od teh tipov prsti pa ima lahko še vrsto podtipov lokalnega značaja. Ta klasifikacija je omogočila izdelavo svetovnega zemljevida razširjenosti prsti.

Klasifikacija po fizikalnih lastnostih prsti/tal

Precej drugačna pa je klasifikacija, ki jo je izdelal profesor Arthur Casagrande s harvardske univerze v ZDA med drugo svetovno vojno. Vse prsti deli na tri skupine:

Grobo zrnato prst
Drobno zrnato prst
Visokoorgansko prst

Naprej označi različna svojstva za vsako od teh vrst s črkovnimi oznakami, katere so opisale specifična svojstva vsake od teh prsti, vendar zgolj fizikalna svojstva. Delo je precej obsežno, podprto s številnimi tabelami in grafi, gre skratka za Military Soils Engineering.

V praksi pa se v kmetijstvu še vedno uporablja starodavno metoda ocenjevanja fizikalnih lastnosti prsti po izgledu, barvi, vonju, otipu, okusu in organizmih, ki v njej prebivajo.

Klasifikacija prsti glede na teksturo

Tekstura prsti v veliki meri določa tudi njene kvalitete. Štirje elementi prsti odločilno vplivajo na teksturo, to so; glina (je drobnozrnata do velikosti <0,002 mm), melj (je debeline zrn od 0,002 do 0,02 mm), droben pesek debeline zrn od 0,02 do 0,2 mm) in debel pesek debeline zrn od 0,2 do 2 mm. Med glino in debelim peskom je po mednarodnem klasifikacijskem trikotnem grafikonu za teksturo razvrščeno 11 tipov prsti in sicer: