Samuel Loyd
Samuel »Sam« Loyd, ameriški problemist, ugankar in razvedrilni matematik, * 30. januar 1841, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 10. april 1911, New York, ZDA.
| Samuel Loyd | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | Samuel Loyd 30. januar 1841[1][2] Philadelphia |
| Smrt | 10. april 1911[1][2][…] (70 let) New York |
| Državljanstvo |  ZDA |
| Poklic | izumitelj, šahovski problemist, matematik, šahist |
| Poznan po | šah, uganke, matematične igre |
Loyd je že kot otrok pokazal izredno nadarjenost za uganke in šahovske probleme, svoj prvi problem je objavil pri 14 letih (leta 1855). S 15 leti je že dobival nagrade na problemskih turnirjih, pri dvajsetih pa je bil najboljši sestavljalec problemov na svetu. Skupaj je sestavil skoraj 800 problemov, v mnogih pa je pokazal nove ideje, ki so jih kasneje še mnogokrat ponovili. Imel je tudi svojstven odnos do strogih pravil pri sestavljanja problemov, ki načeloma ne dovoljujejo »nepravilne postave« oziroma nemogoče postave; Loyd je komentiral: »Tako sem postavil (figure), torej je mogoče ...« (I put them here ... !?)
Loyd je sestavil prve probleme pomožnega mata, probleme retrogradne analize, konstrukcijske probleme, pomožni retraktor ter probleme s parcialno rešitvijo.
Poleg problemov pa je bil, predvsem v Ameriki, znan po ugankah in matematičnih igrah. Izdajal je časopis Loyd's Puzzle Magazine, ki je vseboval izključno njegove uganke. Njegova najbolj znana uganka/igra je Igra 15 (tudi Boss Puzzle), izumil jo je leta 1870 in za rešitev ponudil nagrado 1000 dolarjev, kar je bilo tistikrat vredno precej več. To je povzročilo, da se je igra razširila po ZDA in Evropi. Kasneje so matematiki pokazali, kar je Loyd seveda vedel že, ko je zastavil uganko, da je naloga nerešljiva.
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Mat v petih potezah | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Problem na diagramu levo se imenuje Excelsior, je eden Loydovih najbolj znanih. Loyd je stavil s prijateljem problemistom Dennisom Julienom, naj pokaže katera figura najmanj verjetno matira črnega kralja. Julien je bojda pokazal na kmeta b2, ki pa dejansko matira v glavni varianti.
Rešitev problema je 1. b4 (grozi Tf5 in Tf1#, beli ne more začeti s 1.Tf5 zaradi 1.... Tc5.) 1. ...Tc5+ 2. bxc5 (grozi Tb1#) 2. ...a2 3. c6 Lc7 4. cxb7 ter 5. bxa8=D# (ali enakovredno bxa8=L#). Danes se vsak problem, v katerem kmet z začetne vrste promovira, imenuje Excelsior.
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 http://samloyd.com/about-sam-loyd/our-founder-sam-loyd/
- ↑ MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
Viri
uredi- Nenad Petrović, Šahovski problemi Sama Loyda, Zagreb, 1985
- A. C. White, Sam Loyd and his chess problems, 1913
- Sam Loyd's Office - includes biography and his puzzles