Dekadenca: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Trenutna redakcija s časom 14:52, 19. marec 2023

Dekadenca (lat. decadentia, de + cadere (pasti), torej = razpadanje, upadanje) pomeni postopno izgubljanje, izginjanje ustvarjalnih sil, energije, vitalnosti, doseženega standarda oziroma ravni. Lahko pomeni tudi propadanje doseženih vrednot in institucij.

Dekadenca je lahko simptom razsula v družbenih, nacionalnih, državnih ali religioznih institucijah. Lahko govorimo o dekadenci znanosti, filozofije, umetnosti, monarhije, morale itd.

Dekadenca med misleci

Problem družbene in idejne dekadence so različni misleci različno razumevali. Francoski mislec Charles de Montesquieu je njene vzroke našel v defektnih političnih institucijah, kar vodi do propadanje starih vrlin. Jean-Jacques Rousseau je dekadenco videl že v tem, da se je človek oddaljil od narave.

Med mislece dekadence gre med drugim šteti sledeča imena:

Dekadenca v umetnosti

Pojem dekadence se v umetnosti in književnosti uporablja za usmeritev, ki se je pojavila po romantiki oziroma v dobi fin de siècla. Na grobo bi to usmeritev vmestili v drugo polovico 19. stoletja in je imela močan vpliv na začetke slovenske moderne.

Za začetnika dekadence velja Théophile Gautier, ki je sicer še predstavnik pozne romantike, s smerjo pa je nadaljeval morda bolj znani Charles Baudelaire. Reakcijo umetnikov je mogoče pripisati odzivu na vulgarni utilitarizem, ki je ideale francoske revolucije spremenil v golo dejanje plačevanja za storitve in blago. To velja zlasti za francoske literate. V mnogih delih je opaziti upor zoper nesmiselnost meščanske eksistence, umetnost pa tako postala še bolj izrazito zrcalo resničnosti tistega časa. Iz del izžarevajo: pesimizem, naveličanost, resignacija, perverzna nagnjenja, nova poimenovanja lepote.

Med umetnike te dobe sodijo:

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Dekadenca

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-[[Image:Thomas Couture 003.jpg|thumb|right|280px|'''Dekadenca Rimljanov''', slika Thomasa Coutura, 1847]]
+[[Slika:Thomas Couture 003.jpg|thumb|right|280px|'''Dekadenca Rimljanov''', slika Thomasa Coutura, 1847]]
 '''Dekadenca''' (lat. ''decadentia'', ''de'' + ''cadere'' (pasti), torej  = razpadanje, upadanje) pomeni postopno izgubljanje, izginjanje ustvarjalnih sil, energije, vitalnosti, doseženega standarda oziroma ravni. Lahko pomeni tudi propadanje doseženih vrednot in institucij.
-Dekadenca je lahko simptom razsula v družbenih, nacionalnih, državnih ali religioznih institucijah. Lahko govorimo o dekadenci [[znanost|znanosti]], [[filozofija|filozofije]], [[umetnost|umetnosti]], [[monarhija|monarhije]], [[morala|morale]] itd.
+Dekadenca je lahko simptom razsula v družbenih, nacionalnih, državnih ali religioznih institucijah. Lahko govorimo o dekadenci [[znanost]]i, [[filozofija|filozofije]], [[umetnost]]i, [[monarhija|monarhije]], [[morala|morale]] itd.
 == Dekadenca med misleci ==
@@ Vrstica 10: / Vrstica 10: @@
 Med mislece dekadence gre med drugim šteti sledeča imena:
 *[[Boulainvilliers]],
-* [[Louis-Gabriel, Vicomte de Bonald|Louis de Bonald],]
+* [[Louis-Gabriel, Vicomte de Bonald|Louis de Bonald]],
 *[[Joseph de Maistre]] in
-*[[Friedrich Nietzsche]].
+*[[Friedrich Wilhelm Nietzsche]].
 == Dekadenca v umetnosti ==
-Pojem dekadence se v umetnosti in književnosti uporablja za usmeritev, ki se je pojavila po [[romantika|romantiki]] oziroma v dobi ''[[fin de siècl]]a''. Na grobo bi to usmeritev vmestili v drugo polovico 19. stoletja in je imela močan vpliv na začetke [[moderna|slovenske moderne]].
+Pojem dekadence se v umetnosti in književnosti uporablja za usmeritev, ki se je pojavila po [[romantika|romantiki]] oziroma v dobi ''[[Fin de siècle|fin de siècla]]''. Na grobo bi to usmeritev vmestili v drugo polovico 19. stoletja in je imela močan vpliv na začetke [[Slovenska moderna (književnost)|slovenske moderne]].
-Za začetnika dekadence velja [[Théophile Gautier]], ki je sicer še predstavnik pozne romantike, s smerjo pa je nadaljeval morda bolj znani [[Charles Baudelaire]]. Reakcijo umetnikov je mogoče pripisati odzivu na [[vulgarnost|vulgarni]] [[utilitarizem|utilitarizem]], ki je ideale [[francoska revolucija|francoske revolucije]] spremenil v golo dejanje plačevanja za storitve in blago. To velja zlasti za francoske literate. V mnogih delih je opaziti upor zoper nesmiselnost meščanske eksistence, umetnost pa tako postala še bolj izrazito zrcalo resničnosti tistega časa. Iz del izžarevajo: pesimizem, naveličanost, resignacija, perverzna nagnjenja, nova poimenovanja lepote.
+Za začetnika dekadence velja [[Théophile Gautier]], ki je sicer še predstavnik pozne romantike, s smerjo pa je nadaljeval morda bolj znani [[Charles Baudelaire]]. Reakcijo umetnikov je mogoče pripisati odzivu na [[vulgarnost|vulgarni]] [[utilitarizem]], ki je ideale [[francoska revolucija|francoske revolucije]] spremenil v golo dejanje plačevanja za storitve in blago. To velja zlasti za francoske literate. V mnogih delih je opaziti upor zoper nesmiselnost meščanske eksistence, umetnost pa tako postala še bolj izrazito zrcalo resničnosti tistega časa. Iz del izžarevajo: pesimizem, naveličanost, resignacija, perverzna nagnjenja, nova poimenovanja lepote.
 Med umetnike te dobe sodijo:
@@ Vrstica 40: / Vrstica 40: @@
 * [[Georges Rodenbach]],
 * [[Octave Mirbeau]].
+{{wikinavedek}}
-== Citat ==
-* ''»Resnično lepo je samo tisto, kar ne koristi ničemur... Vse kar je koristno, je grdo.« Francoski poet in dramatik [[Théophile Gautier]].
 [[Kategorija:Zgodovina po dobah]]
-[[Kategorija:Umetnost]]
+[[Kategorija:Umetnost po dobah]]
+{{normativna kontrola}}
-[[be:Дэкаданс]]
-[[de:Dekadenz]]
-[[en:Decadence]]
-[[es:Decadentismo]]
-[[fr:Décadence]]
-[[it:Decadentismo]]
-[[he:דקדנס]]
-[[nl:Decadentie]]
-[[ja:デカダンス]]
-[[no:Dekadanse]]
-[[ru:Декаданс]]