Velomobil: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 15:28, 29. april 2010

Velomobíl ali avto-kolo, ki bi mu po slovensko lahko rekli pedobil, je vozilo na človeški pogon. Vozilo je popolnoma zaprto, da je uporabno skoraj v vseh vremenskih razmerah. Oklep ga varuje tudi v primeru nesreče. Običajno je narejen za enega potnika, obstajajo pa tudi modeli za dva, vendar največkrat v povezavi z električnim pogonom (Twike). Velomobili so običajno narejeni iz koles ali triciklov, ki se nadgradijo z aerodinamično obliko strehe. Nekateri modeli uporabljajo školjko ohišja kar za ogrodje trikolesa. Obstaja samo nekaj proizvajalcev velomobilov oziroma pedobilov, večina pa jih je narejena v domači garaži. Pri nekaterih modelih voznikova glava gleda iz ohišja. To je lahko prednost saj se poveča vidno polje, poleg tega voznik bolje sliši, voznik pa je tako izpostavljen vremenskim vplivom.

Za uspešnost velomobila je potrebno zadostiti veliko zahtevam, od katerih so najbolj pomembne:

Majhna teža
Dobra vidljivost
Dobra okretnost
Varnost pri nesreči
Dobro prezračevanje, skupaj z napravo za odmrzovanje oken
Širok razpon prestav, pomembne so predvsem lažje prestave
Dobro aerodinamičnost
Dobra in trdna zgradba podvozja in kabine
Dobra zvočna izolacija
Enostaven vhod in izhod
Dober sistem za osvetljevanje cestišča
Nizka cena

Zunanje povezave

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+[[Slika:Ped_res.jpg|thumb|right|300px|Primer Velomobila]]
-'''Ivan Žganec''' ([[Idrija]] 24. November 1814 - 28. Februar 1877 [[Deviški Otoki]]) je bil eden izmed [[Slovencev]], ki je skupaj s posadko [[Thomasa Barkleya]] leta 1851 pripomogel k odkritju Deviških Otokov. Bil je tudi eden izmed prvih Slovencev, ki so uporabljali [[sekstant]], med drugim tudi za strokovna dela. Med drugim je tudi odkril na Deviških Otokih avtohtono vrsto [[Phthirus pubis]] in jo tudi podrobno opisal v [[Enciklopediji Deviških Otokov]].
+'''Velomobíl''' ali avto-kolo, ki bi mu po [[slovenščina|slovensko]] lahko rekli '''''pedobil''''', je [[vozilo]] na [[človek|človeški]] [[pogon]]. Vozilo je popolnoma zaprto, da je uporabno skoraj v vseh [[vreme]]nskih razmerah. [[Oklep]] ga varuje tudi v primeru [[nesreča|nesreče]]. Običajno je narejen za enega [[potnik]]a, obstajajo pa tudi modeli za dva, vendar največkrat v povezavi z [[elektrika|električnim]] pogonom ([http://www.twike.com Twike]). Velomobili so običajno narejeni iz koles ali [[tricikel|triciklov]], ki se nadgradijo z [[aerodinamika|aerodinamično]] obliko [[streha|strehe]]. Nekateri modeli uporabljajo školjko ohišja kar za ogrodje trikolesa. Obstaja samo nekaj [[proizvajalec|proizvajalcev]] velomobilov oziroma pedobilov, večina pa jih je narejena v domači [[garaža|garaži]]. Pri nekaterih modelih [[voznik]]ova [[glava]] gleda iz ohišja. To je lahko prednost saj se poveča vidno polje, poleg tega voznik bolje [[sluh|sliši]], voznik pa je tako izpostavljen vremenskim vplivom.
+Za uspešnost velomobila je potrebno zadostiti veliko zahtevam, od katerih so najbolj pomembne:
-== Zgodnja leta ==
+*Majhna [[teža]]
+*Dobra vidljivost
+*Dobra [[okretnost]]
+*[[Varnost]] pri nesreči
+*Dobro prezračevanje, skupaj z [[naprava|napravo]] za odmrzovanje [[okno|oken]]
+*Širok razpon [[prestava|prestav]], pomembne so predvsem lažje prestave
+*Dobro aerodinamičnost
+*Dobra in trdna zgradba [[podvozje|podvozja]] in [[kabina|kabine]]
+*Dobra [[zvok|zvočna]] [[izolacija]]
+*Enostaven vhod in izhod
+*Dober sistem za osvetljevanje [[cestišče|cestišča]]
+*Nizka [[cena]]
+== Zunanje povezave ==
-Ivan Žganec se je rodil v Idriji 24. novembra 1814 pri Žgančevih. Njegov oče je umrl kmalu po porodu, zato je zanj skrbela predvsem njegova mati, s katero sta si skupaj z njegovimi štirimi sestrami delila stanovanje. Ivan je začel obiskovati [[Čipkarsko Gimnazijo]] in kaj hitro postal vzoren učenec, za kar so ga njegovi učitelji kasneje priporočili za nadaljen študij na [[Dunaju]].
+*[http://www.ped-3.com/ ped-3]
-Redno je tudi obiskoval verouk in bil eden izmed najboljših otrok v pevskem zboru župnika [[Franceta Jermana]], med drugim se je tudi udeleževal učenja [[Grških plesov]], predvsem [[Marmanga]]. Bil je tudi eden prvih v osnovni šoli, ki so začeli uporabljati [[pihalnik]]. V mladosti je imel tudi psa pasme [[Kraškega ovčarja]], po imenu Kou.
+*[http://www.cab-bike.com/ Cab-bike]
+*[http://www.leitra.dk Leitra]
+*[http://www.leiba.de Leiba]
+*[http://www.alligt.nl/ Alleweder]
+*[http://www.fietser.be/ WAW]
+*[http://www.velomobiel.nl/ Quest and Mango]
+*[http://www.go-one.de/ukindex.shtml Go-One]
+*[http://www.trisled.com.au/sorcerer.htm Trisled Sorcerer]
+*[http://www.flevobike.nl/indexmodellen.html Versatile (Dutch only)]
+*[http://www.ihpva.org/pipermail/velomobile/ Discussion list re velomobiles]
+*[http://www.velomobiles.net/ Information about velomobiles from a North American viewpoint]
+*[http://www.ihpva.org/ International Human Powered Vehicle Association]
+*[http://www.ihpva.org/wiki/index.php/Open_Source_Velomobile_Development_Project Open Source Velomobile Development Project]
+[[Kategorija:Vozila]]
+[[cs:Velomobil]]
+[[de:Velomobil]]
-== Ekspedicija na Deviške Otoke ==
+[[en:Velomobile]]
+[[eo:Ciklomobilo]]
-Žganec se je po opravljeni Čipkarski Gimnaziji šolal na Dunaju, zanimala sta ga predvsem [[geografija]] in [[botanika]], pa tudi [[mikrobiologija]]. Po pričevanjih naj bi bil zgleden in priden učenec, ki je znal presenetiti s kakšno novo idejo ali teorijo. Med študijem je univerzo obiskal Britanski geolog in botanik Thomas Barkley, ki je mladega Zganca tudi povabil na ekspedicijo na [[Karibsko otočje]]. Ivan je odkril več novih vrst rastlin, med drugim tudi [[Urtica dioica]] in [[Petroselinum crispum]] in pa tudi več živalskih vrst, kot so to naprimer [[Phthirus pubis]] in [[Taenia solium]].
+[[es:Velomóvil]]
+[[fa:خودروی رکابی]]
-Žganec je bil večkrat obtožen sodelovanja pri genocidu nad domorodci, toda mu do sedaj to ni bilo dokazano. Francoski zgodovinar [[Stéphane Courtois]] je v svojem delu [[Črna knjiga kolonializma]] nekajkrat omenil Žgančevo ime, toda ni izpostavil točnega števila mrtvih, je pa omenil, da naj bi se le-to gibalo nekje med 8000-20000.
+[[fi:Kinneri]]
+[[fr:Vélomobile]]
-Na Deviške otoke je prvič prispel leta 1840, kjer je preživel 5 let. Njegova druga ekspedicija je potekala med leti 1855-1863 in njegova zadnja, med katero je zapisal tudi največ odkritij, se je začela leta 1874 in končala z njegovo smrtijo leta 1877.
+[[ja:ベロモービル]]
+[[lt:Velomobilis]]
-Žganec je bil tudi eden prvih, ki so se povzpeli na najvišji vrh na Deviških otokih in to pri svojih petdesetih letih starosti. Po njem je poimenovanih tudi več cest in krajev na Deviških otokih, pred parlamentom ima postavljeno celo spominsko ploščo.
+[[nl:Velomobiel]]
+[[no:Velomobil]]
-== Zasebno Življenje ==
+[[ro:Velomobil]]
+[[ru:Веломобиль]]
-Žganec je bil globoko veren človek s trdnimi moralnimi načeli in močan zagovornik [[absulutizma]] in je aktivno podpiral [[Metternicha]] med leti 1835-1847, leta 1848 pa je prestopil v [[slovenski demokratski tabor]]. V svojih zasebnih zapisih naj bi celo zapisal, da je [[France Prešeren]] nemoralen izrodek in simbol dekadenčnosti, ki se širi kot rak po Evropi.
+[[sv:Cykelbil]]
-Žganec je večkrat v svojih poznih letih predaval na univerzah o svojih odkritjih, morali in [[bogu]], ter vzdržnosti in kreposti.
-== Smrt ==
-Leta 1877 je Ivan nepričakovano zbolel za kolero in njegovo stanje se je z dneva v dan slabšalo, četudi so mu zdravniki predpisovali najnovejša in najučinkovitejša zdravila. Ivan kljub svojemu slabemu stanju ni opustil svojega dela in nadaljeval z popisovanjem vseh živih bitij na Deviških otokih. 28. februarja so naposled odkrili njegovo truplo v pragozdu. Vzrok njegove smrti ni bil nikoli pojasnjen, toda sumijo na pobeglega tigra maharadže iz Mysora, ki je ravno takrat obiskal otočje.
-Ivan je za sabo zapustil svoje štiri še živeče sestre ter kopico znanstvenih in poljudoznanstvenih člankov ter ducate novih, do sedaj še nepopisanih živalskih in rastliskih vrst. Njegovo truplo je bilo po smrti pripeljano nazaj v Idrijo, kjer so ga z vojaškimi častmi zakopali v rudnik živega srebra. Po [[prvi svetovni vojni]] so [[Italjani]] njegov grob oskrunili in nanj narisali [[fašistične]] simbole, med drugim tudi [[faluse]]. Po [[drugi svetovni vojni]] je [[komunistična oblast]] njegov grob premaknila v [[Barbarin Rov]], leta 1992 pa so jih premestili na pokopališče pri Žalah. Po nepreverjenih podatkih naj bi njegova lobanja med leti 1944-1946 skrivnostno izginila med premestitvijo. Sodeč po nekaterih govoricah naj bi jo zabetonirali nekje na [[Zmajskem Mostu]] v [[Ljubljani]] med obnovo, po drugih pa naj bi lobanjo zmleli v prah in uporabili za pridelavo [[kostne moke]].
-Leta 2007 je premier [[Janez Janša]] osebno se zavzel za rehabilitacijo Žganca in njegovih odkritij, ter mu posmrtno podelil red za zasluge. Postaviti mu tudi nameravajo spomenik v Idriji.
-== Kontraverznosti ==
-Ivana Žganca, tako kot tudi njegovih nesmrtnih prispevkov človeštvu, Slovenska [[Wikipedija]] NE priznava. Stran posvečeno Žgancu in njegovemu trdemu delu so administratorji iz neznanih razlogov in dodatnih pojasnil zbrisali. Trenutno se članek o Žgancu nahaja na Wikipediji v neznanem jeziku. [[Društvo za Zaščito Ivana Žganca in Njegovih Del]] si je enotno, da bi si tudi g. Žganec želel članek na Wikipediji v neznanem jeziku kot trivijo svojemu delu, saj je večino časa sam preživel v neznanem in sovražnem okolju. Društvo za Zaščito Ivana Žganca in Njegovih Del se je vzdržalo komentarjev, so pa namignili o pripravi dokumentarca o življenju in prispevkih Ivana Žganca, kateri naj bi se pojavil na RTVSlo še pred koncem tega leta.
-Društvo naj bi tudi poslalo pismo v Vatikan in začelo postopek pri [[Benediktu XVI]] za betifikacijo Ivana Žganca.
-== Viri ==
-[http://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_zganec Neobstoječa stran o Žgancu]
-[http://jbo.wikipedia.org/wiki/ivan_zganec Trenuten članek o Žgancu na Wikipediji]
-{{scientist-stub}}
-{{BD|1814|1877|Žganec, Ivan}}
-[[Kategorija:Slovenski raziskovalci]]
-[[Kategorija:Slovenski mikrobiologi]]