Devin, Devin - Nabrežina
Devin Duino | |
---|---|
Koordinati: 45°46′N 13°36′E / 45.767°N 13.600°E | |
Država | Italija |
Dežela | Furlanija - Julijska krajina |
Občina | Devin - Nabrežina |
Nadm. višina | 39 m |
Prebivalstvo (2001)[1] | |
• Skupno | 1.421 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 349011 |
Klicna koda | 040 |
Devín (italijansko Duino, nemško Thübein ali Tybein, furlansko Duìn) je eno od dveh glavnih naselij italijanske Občine Devin - Nabrežina v Tržaški pokrajini, v okviru Furlanije - Julijske krajine. Naselje Devin leži ob severnem delu Tržaškega zaliva.
Občina Devin - Nabrežina obsega 45 km² in ima 8.774 prebivalcev (dne 31. 1. 2006). Približno 40 % prebivalcev občine je Slovencev.
V obdobju Avstro-Ogrske je imel Devin tudi nemško poimenovanje Tybein oziroma Thübein, danes pa v naselju ni večjega deleža nemško govorečega prebivalstva.
Devin je znan po svojih dveh gradovih. Stari grad je v ruševinah, novi Grad Devin pa je kljub uničenju v drugi svetovni vojni danes v odličnem stanju in v lasti plemiške družine Thurn und Taxis. Grad je odprt za turistične obiske. Grad je bil nekaj časa tudi sedež vlade Svobodnega tržaškega ozemlja. Od leta 1982 je v gradu tudi Jadranski kolegij združenega sveta (United World College of the Adriatic) - srednja šola, ki pripravlja učence na mednarodno maturo.
Devin z bližnjim Sesljanom povezuje Rilkejeva pešpot, s katere se sprehajalcem odpira čudovit razgled na severni del Jadranskega morja, pod njo pa je Naravni rezervat Devinske stene. Pot se imenuje po pesniku Rilkeju, ki je tukaj napisal svoje Devinske elegije.
Leta 1906 je bil v Devinu na počitnicah fizik Ludwig Edward Boltzmann, ki je v napadu depresije tukaj naredil samomor.
Kohišče
[uredi | uredi kodo]Ta razdelek je prazen. Pomagate nam lahko tako, da vanj vnesete besedilo. |
Znani krajani
[uredi | uredi kodo]Ta razdelek je prazen. Pomagate nam lahko tako, da vanj vnesete besedilo. |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Statistiche demografiche ISTAT, Comune: Duino-aurisina 31 Dicembre 2009«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2012. Pridobljeno 8. marca 2013.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Andrej Bandelj; in sod. (2010). Tržaško in Goriško. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. COBISS 250355456. ISBN 978-961-254-184-2.
- Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.