Gramozna jama, Ljubljana
Ljubljana - Gramozna jama | |
 | |
  Geografski položaj v Sloveniji | |
| Lega | vzporedno s Tomačevsko cesto, na zahodnem robu Novih Žal Mestna občina Ljubljana |
|---|---|
| Koordinati | 46°04′29.04″N 14°31′35.25″E / 46.0747333°N 14.5264583°E |
| RKD št. | 342 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 19. avgust 2003 |
Gramozna jama v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Gre za simbolno točko krutosti italijanske okupacije Slovenije med drugo svetovno vojno, kjer je bilo usmrčenih najmanj 185 talcev, mnogi so še neznani. Med njimi je bil tudi slovenski slikar Hinko Smrekar.
Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo, »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. Talce so pripadniki redne italijanske vojske streljali v Gramozni jami in?? pri? Tomačevem.[navedi vir]
Italijanski okupatorji so v časnikih in na letakih uradno razglasili izvršitev obsodb:[2]
- 1 talec - 7. februarja 1942 (Milan Šušteršič)
- 15 talcev - 10. marca 1942 (Franc Babšek, Anton Debevec, Ivan Debevec, Ciril Gabrovec, Ernest Godec, Jakob Krašovec, Franc Letonja, Anton Miklavič, Karel Ogrin, Vinko Ogrin, Alojz Palčič, Mihael Rihar, Martin Tomažin, Franc Vrhovec, Janez Žigman)
- 3 talci - 30. marca 1942 (Benedik Frakelj, Karel Frangeš, Ivan Zadnikar)
- 6 talcev - 28. aprila 1942 (Franc Kodrič, Ivan Kramar, Ivan Majcen, Franc Šlajpah, Nikola Tatalovič, Franc Turnšek)
- 2 talca - 1. maja 1942 (Ernest Eypper, Mirko Gašperlin)
- 10 talcev - 11. maja 1942 (Ivan Fric, Jernej Gasperšič, Ignacij Gregorič, Anton Jaklič, Ferdinand Komarc, Rudolf Rotar, Viktor Rotar, Josip Šeško, Rafael Zakrajšek, Nedelko Zdralovič)
- 9 talcev - 12. maja 1942 (Florijan Gomišček, Viktor Grašič, Stanislav Kerin, Peter Kogoj, Boštjan Pretnar, Anton Stražišar, Alojzij Puterle, Rudolf Sigulin, Zorko Živec)
- 2 talca – 13.maja 1942 (Jakob Morel, Stanislav Dobrec)
- 2 talca – 15. maja 1942 (Karl Ahac, Karl Gorjan)
- 6 talcev – 16. maja 1942 (Boris Boc, Franc Kirn, Ivan Kočevar, Anton Mrinc, Maks Pintar, Marjan Sigulin)
- 5 talcev – 17. maja 1942 (Josip Kocijan, Anton Kocman, Viktor Kocman, Alojzij Mesojedec, Anton Vidic)
- 1 talec - 21. maja 1942 (Tone Tomšič)
- 2 talca - 25. maja 1942 (Marjan Ambrož, Anton Trento)
- 6 talcev 29. maja 1942 (Slavo Barbič, Ludvik Fedran, Martin Gornik, Franc Pihlar, Rudolf Kresse, Miroslav Siegel),
- 7 talcev - 2. junija (Ivan Klun, Stanislav Riharič, Franc Rupert, Aleš Stanovnik, Anton Švajger, Dušan Uderman, Lojze Zajc)
- 1 talec - 5. junija (Jože Novak)
- 1 talec - 7. junija (Vinko Dovč)
- 7 talcev – 11. junija 1942 (Jože Cimerman, Maksmilijan Hvalec, Aleksander Matjažič, Franc Murovič, Anton Trtnik, Franc Zelnik, Anton Žerjal)
- 15 talcev – 13. junija 1942 (Radomir Dubrovič, Franc Kastelec, Ivan Kuhar, Josip Lukovski, Alojzij (Lojze) Lubej, Luka Mastoševič, Jože Mlakar, Anton Možek, Alojzij Pajk, Dušan Podgornik, Ivan Porenta, Anton Štebi, Josip Toni, Ranko Velebit, Ludvik Velepič)
- 1 talec – 17. junija 1942 (Ivan Golob)
- 8 talcev – 23. junija 1942 (Bogomil Drnovšek, Lado Grom, Edvin Lenarčič, Ivan Korenčan, Franc Nagode, Edvard Vidmar, Jožef Vidmar, Karol Vilar)
- 4 talci - 23. junija 1942 (Marjan Jordan, Josip Koračin, Josip Zorn, Ivan Sintič)
- 6 talcev - 16. julija (Adolf Benčina, Julij Bizjak, Andrej Cetinski, Ivan Grbec, Bogomir Prašnikar, Nikolaj Šteblaj)
- 8 talcev – 21. julija 1942 (Bogdan Jordan, Vinko Moškerc, Marjan Oblak, Vinko Omahen, Josip Simončič, Boris Veber, Ingo Vrščaj, Viki Zakrajšek)
- 7 talcev - 7. avgusta 1942 (Živojin Đurković, Pavel Jelovec, Jože Majer, Ivan Novak, Milan Pavšič, Viljem Prijatelj, Anton Škrajner)
- 1 talec - 15. avgust 1942 (Franc Smerajc)
- 1 talec - 28. avgust 1942 (Rudolf Medvešček)
- 8 talcev - 3. september 1942 (Slavko Demšar, Ivan Japelj, Janez Jelovšek, Anton Jereb, Antonija Kucler, Jernej Kucler, Anton Merlak, Alojz Vrhovec)
- 4 talci – 29. septembra 1942 (Ivan Japelj, Franc Mausar, Anton Rakar, Rajko Skapin)
- 1 talec - 1. oktobra 1942 (Hinko Smrekar)
- 8 talcev - 14. oktobra 1942 (Janko Arnšek, Rudolf Babnik, Branko Božič, Josip Hribar, Vinko Košak, Ciril Nagode, Alojzij Tomažič, Ivan Turk)
- 2 talca - 1. novembra 1942 (Valentin Bokalj, Franc Ločnik)
- 2 talca - 6. decembra 1942 (Avgust Erjavec, Avgust Jerman)
- 1 talec - 26. decembra 1942 (Stanislav Zakrajšek)
- 6 talcev - 28. januarja 1943 (Pavel Lamberger, Josip Sadar, Vincenc Snoj, Vincenc Škof, Valenin Petač, Josip Zalaznik)
- 1 talec - 19. februarja 1943 (Janez Lesar)
- 1 talec - 29. marca 1943 (Ludvik Godec)
- 1 talec - 26. maja 1943 (Jože Boben)
- 1 talec - 8. julija 1943 (Rihar Franc)
- 3 talci - 10. julija 1943 (Anton Potokar, Alojz Simončič, Jože Vampelj)
Gramozna jama je locirana nedaleč od ljubljanskih Žal. Mimo nje poteka Pot spominov in tovarištva.
Spomeniški kompleks je leta 1955 zasnoval arhitekt Vinko Glanz in je bil odprt leta 1957.[3] Pri ureditvi so uporabili že leta 1947 odlit kip umirajočega talca, delo Borisa Kalina.
Leta 2003 je bila Gramozna jama, s spomeniškim kompleksom (delo arhitekta Vinka Glanza) in spomenikom talcem (delo Borisa Kalina), razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.[4]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 342«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Časopis za slovensko krajevno zgodovino - str. 157, Letnik II, Zvezek 3, Ljubljana 1954
- ↑ Zurnal24.si - Ukradli kip talca
- ↑ Uradni-list.si - Sklep o razglasitvi Gramozne jame v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena
.svg){kind=small}
