Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Pojdi na vsebino

Rimska cesta (galaksija)

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Naša Galaksija)
Rimska cesta
Infrardeča slika osrednjega dela Galaksije
Opazovalni podatki
Hubblov tipSBbc (spiralna galaksija s prečko)
Premer100.000 svetlobnih let
Debelina1000 svetlobnih let (zvezde)
Število zvezd200 do 400 milijard
Najstarejša znana zvezda13,2 milijardi let[1]
Masa5,8×1011 M☉
Oddaljenost Sonca od galaktičnega središča26.000 ± 1400 svetlobnih let
Galaktična vrtilna doba Sonca220 milijonov let (negativno vrtenje)
Vrtilna doba spirale50 milijonov let[2]
Vrtilna doba prečke15 do 18 milijonov let[2]
Relativna hitrost glede na mirovni okvir prasevanja552 km/s[3]
Glej tudi: Galaksija, Seznam galaksij
Pogled na Rimsko cesto iz Doline smrti, 2007. Panoramska slika
Rimska cesta, kot jo je mogoče s temnega kraja videti ob osvetlitvi v času nočnega neba
Upodobitev Galaksije. Pogled pravokotno na smer vrtenja. Infrardeče slike Nasinega Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko
Upodobitev Galaksije Nasinega umetnika
Upodobitev Galaksije Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča
Galaksijo NGC 7331 v Pegazu imajo pogosto za »dvojčico Galaksije«. Takšno sliko bi lahko videl opazovalec iz druge galaksije, če bi gledal našo. Infrardeča slika SST

Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega starogrško Γαλαξίας: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja)[4] je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij. Njeni spiralni rokavi so vidni z Zemlje kot pas svetlobe na nočnem nebu. Čeprav je Rimska cesta le ena od milijard galaksij v opazljivem vesolju,[5], ima kot domača galaksija planeta Zemlja za človeštvo poseben pomen.

Po nekaterih virih bi se moral izraz »Rimska cesta« uporabljati le za pas svetlobe na nočnem nebu, medtem ko bi za opis galaksije kot celote morali uporabljati celotno ime Galaksíja Rímska césta ali tudi samo Galaksija.[6][7][8] Kako razširjen je ta dogovor, ni jasno, izraz Rimska cesta pa se pogosto uporablja v obeh pomenih.

Pogled z Zemlje

[uredi | uredi kodo]

Rimsko cesto, ki jo vidimo na nočnem nebu kot megličast pas bele svetlobe, ki se vije prek celotne nebesne krogle, ustvarjajo zvezde in drugo gradivo v galaktični ravnini.

Njen najsvetlejši del je viden poleti v smeri ozvezdja Strelca, kjer leži njeno središče (Strelec A*). Glede na nebesni ekvator se Rimska cesta razprostira na severu do ozvezdja Kasiopeje in na jugu do ozvezdja Južnega križa. To je posledica dejstva, da je Zemljina vrtilna os rahlo nagnjena proti pravokotnici na galaktično ravnino. Dejstvo, da Rimska cesta deli nočno nebo na dve skoraj enaki polobli, kaže tudi na to, da Osončje leži blizu galaktične ravnine. Vprašanje je, kakšno bi bilo življenje na Zemlji, če bi ležalo bolj stran.

Površinska svetlost Rimske ceste je razmeroma majhna, zato jo je iz svetlobno onesnaženega mestnega ali predmestnega okolja težko videti.

Zgradba in oblika

[uredi | uredi kodo]

Masa Galaksije znaša okoli bilijon Sončevih mas in vsebuje 200 do 400 milijard (200 · 109) zvezd. V Galaksiji je znanih okoli 1.000 planetarnih meglic, okoli 500 kroglastih kopic, okoli 350 pulzarjev, okoli 18.000 razsutih kopic. Galaksija je druga največja v Krajevni skupini. Večja od nje je le Andromedina galaksija z maso okoli 1,5 naše Galaksije. Premer Galaktičnega diska je velik približno 100.000 svetlobnih let (30 kiloparsekov, 9×1017 km). Velikost osrednje zgostitve je okoli 10.000 sv.l. Cel obroč se nahaja na razdalji 5 kpc od središča, Sonce pa je od središča Galaksije oddaljeno okoli 27.000 sv.l., nedaleč od ravnine in blizu roba spiralnega kraka. Količina mase znotraj Sončevega tira je 9,0 · 1010mO.

Zvezde v Galaktičnem disku krožijo okoli središča, ki verjetno gosti črno luknjo. Osončje se okoli središča zavrti v približno 226 milijonih letih. Splošno vrtenje ne sledi pričakovanemu vzorcu in so hitrosti na robu diska večje kot v notranjosti. Za to naj bi bila kriva manjkajoča snov, ki je še ne poznamo dovolj. Srednja razdalja med zvezdami je 1 pc.

Starost

[uredi | uredi kodo]

Zelo težko je določiti starost Galaksije. Galaksija je stara približno 13,6 ± 0,8 milijard let, kolikor so stare najstarejše zvezde v njej, in kar je skoraj enako starosti Vesolja. Raziskovalna skupina astronomov je leta 2004 s spektrografom pri VLT prvič izmerila vsebnost berilija v dveh zvezdah v kroglasti kopici NGC 6397. To jim je omogočilo določiti čas med nastankom prve generacije zvezd v celotni Galaksiji in prvo generacijo zvezd v kopici na 200 do 300 milijonov let. Če so upoštevali ocenjeno starost zvezd v kroglasti kopici (13,4 ± 0,8 milijard let), so lahko ocenili starost najstarejših zvezd v Galaksiji na 13,6 ± 0,8 milijard let. Na osnovi teh podatkov izhaja ocena, da se je tanek galaktični disk tvoril pred 6,5 in 10,1 milijardami let.[9].

Galaksija je nastala iz plinskega oblaka s premerom 80 Kpc in maso 100 milijard Sončevih mas. Celotna teorija nastanka je še vedno precej neznana.

Splošne značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Podatki kažejo na to, da se bo Andromedina galaksija zaletela v Galaksijo in da se giblje proti njej s hitrostjo okoli 140 km/s. Galaksiji bosta trčili čez približno 4[10] milijarde let in se bosta verjetno združili v velikansko eliptično galaksijo.

Galaksija je pomembna za študij galaksij, ker jo opazujemo od znotraj. Prvi je poskusil določiti obliko Galaksije William Herschel.

Podobne galaksije

[uredi | uredi kodo]

Galaksije, ki so podobne naši, so na primer:

Opombe in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Frebel, Anna (2007). »Discovery of HE 1523-0901, a Strongly r-Process-enhanced Metal-poor Star with Detected Uranium«. The Astrophysical Journal (v angleščini). Zv. 660. str. L117. doi:10.1086/518122. ISSN 0004-637X. arXiv:astro-ph/0703414.
  2. ↑ 2,0 2,1 Bissantz, Nicolai (2003). »Gas dynamics in the Milky Way: second pattern speed and large-scale morphology«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society (v angleščini). Zv. 340. str. 949. doi:10.1046/j.1365-8711.2003.06358.x. arXiv:astro-ph/0212516.
  3. ↑ Kogut, A.; Lineweaver, C.; Smoot, G.F.; Bennett, C.L.; Banday, A.; in sod. (1993). »Dipole Anisotropy in the COBE Differential Microwave Radiometers First-Year Sky Maps«. Astrophysical Journal. Zv. 419. str. 1. doi:10.1086/173453. Pridobljeno 10. maja 2007.
  4. ↑ Rimska cesta ni samo slovensko ime, poznajo ga tudi Švicarji (Weg uf Rom) in so ga uporabljali v renesansi Italijani (Strada di Roma, ni več v uporabi). Pečenko, Nikolaj (2009). »Rimska cesta izginja«. Naravoslovna solnica. Zv. 13, št. 2. COBISS 252674304.
  5. ↑ med 1×1010 in 8×1010
  6. ↑ Freedman, Roger A.; Kaufmann, William J. (2007). Universe (v angleščini). WH Freeman & Co. str. 605. ISBN 0-7167-8584-6.
  7. ↑ »Galaxies -- Milky Way Galaxy«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Zv. 19. Encyclopedia Britannica, Inc. 1998. str. 618.
  8. ↑ Pasachoff, Jay M. (1994). Astronomy: From the Earth to the Universe (v angleščini). Harcourt School. str. 500. ISBN 0-03-001667-3.
  9. ↑ Eduardo F. del Peloso a1a, Licio da Silva a1, Gustavo F. Porto de Mello and Lilia I. Arany-Prado (2005), "The age of the Galactic thin disk from Th/Eu nucleocosmochronology: extended sample" (Proceedings of the International Astronomical Union (2005), 1: 485–486 Cambridge University Press)
  10. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. maja 2012. Pridobljeno 31. maja 2012.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rimska cesta (galaksija).
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rimska_cesta_(galaksija)&oldid=6303207«