Pendantiv
Pendantiv, tudi sferični trikotnik je konstruktivni element, ki omogoča nastaviti krožno kupolo nad kvadratnim elementom ali eliptično kupolo nad pravokotnim prostorom.[1] Pendantivi so trikotni segmenti krogle, zoženi do točke na dnu in razširjeni na vrhu, da vzpostavijo neprekinjeno krožno ali eliptično bazo, potrebno za kupolo.[2] V zidovju je pendantiv tako utež kupole, osredotočen na štirih vogalih, kjer se lahko nasloni na podporni zid.
Pred razvojem pendantiva se je v kotih prostora uporabljala trikotna konzola - votli stižec ali trompa. Pendantivi so se pogosto uporabljali v pravoslavnih, renesančnih in baročnih cerkvah, z bobnom z okni med pendantivi in kupolo. Prvi poskusi s pendantivi so bili v rimski gradnji kupole, ki so jih začeli graditi v 2.-3. stoletju [3], medtem ko so poln razvoj oblike dosegli v 6. stoletju (Hagija Sofija v Carigradu [4]). Premer njene osrednje kupole je ostal nedosežen dokler niso zgradili renesančnih stolnic.[5]
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Lok (levo in desno), kupola in pendantiv v Stolnici v Moskvi -
Cerkev Svete Trojice na Češkem -
Formiranje pendantiva -
Pendantiv, A
_=25E2=2580=2593_frs-002.jpg)
Viri in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ The Columbia Encyclopedia, sixth edition
- ↑ »pendentive (architecture) - Britannica Online Encyclopedia«. Britannica.com. Pridobljeno 15. avgusta 2012.
- ↑ Rasch 1985, str. ;129f.
- ↑ Heinle & Schlaich 1996, str. ;30–32
- ↑ Heinle & Schlaich 1996, str. 32
- Heinle, Erwin; Schlaich, Jörg (1996), Kuppeln aller Zeiten, aller Kulturen, Stuttgart, ISBN 3-421-03062-6
- Rasch, Jürgen (1985), "Die Kuppel in der römischen Architektur. Entwicklung, Formgebung, Konstruktion", Architectura 15: 117–139
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
