2016. Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
Original scientific article/Izvirni znanstveni članek
Women's experience and attitudes towards menopause and health: descriptive
research
Stališča in izkušnje žensk z menopavzalnim obdobjem in njihov odnos do zdravja:
opisna raziskava
Jožefa Gregorin, Jožica Ramšak Pajk
ABSTRACT
Key words: symptoms of
menopause; lifestyle; nurse;
primary health care
Ključne besede: menopavzalne
težave; življenjski slog;
medicinska sestra; primarno
zdravstveno varstvo
Jožefa Gregorin, RN; Health
Care Institution Revita,
Peričeva 31, Ljubljana, Slovenia
Correspondence e-mail/
Kontaktni e-naslov:
jozigregorin@gmail.com
Senior Lecturer Jožica
Ramšak Pajk, MSc, BSc, RN;
Community Health Centre
Ljubljana - Bežigrad, Kržičeva
10, Ljubljana and Faculty of
Health Care Jesenice, Spodnji
Plavž 3, 4270 Jesenice, Slovenia
Introduction: The physiological changes in hormonal levels occurring during perimenopause and
postmenopause may affect the health of women. The purpose of the research was to explore the views and
attitudes of women of this stage towards menopause, health, healthy lifestyle and some aspects of information
regarding menopause.
Methods: The study was based on a quantitative and qualitative approach. A semi-structured questionnaire
(Cronbach α = 0.813) was used as a research instrument. The open question was interpreted by a qualitative
method. A random systematic sample consisted of one hundred female patients, aged 45 to 60 years, attending
a private healthcare institution. The survey was conducted in October 2014. The data collected were processed
with the software Microsoft Excel and SPSS version 20.0.
Results: The self-reported health status of the respondents was good (57.3 %) or very good (22.3 %). The most
commonly cited symptoms included hot flushes and night sweats ( = 2.73), sleep problems ( = 2.8), and mental
and physical exhaustion ( = 2.70). Information from nurses was never sought by 57.6 % and occasionally by
9.8 % of the respondents, although the interviewees expressed the need for more comprehensive information
on the subject. The identified subcategories include a positive attitude and self-confidence, support of the
environment, consumer health information and healthy lifestyle.
Discussion and conclusion: The research participants have a positive attitude to health, they are aware
that there is much they can do to maintain and improve their health. As they also expressed the need to be
better informed, the scope of nurses' work in referential out-patient clinics may be extended to menopausal
counselling. However, more research on this topic needs to be undertaken.
IZVLEČEK
The article is based on the
diploma work of Jožefa
Gregorin Menopausal women
and their attitude towards health
(2016)./Članek je nastal na
osnovi diplomskega dela Jožefe
Gregorin Ženska v menopavzi in
odnos do zdravja (2016).
Uvod: Obdobje perimenopavze in pomenopavze vpliva na zdravje žensk. Namen raziskave je bil raziskati
stališča in odnos žensk do tega obdobja, do zdravja in do zdravega življenjskega sloga ter nekatere vidike
informiranosti.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem in kvalitativnem pristopu. Uporabljen je bil delno strukturirani
vprašalnik (Cronbach α = 0,813). Opisno vprašanje je bilo interpretirano s kvalitativno metodo. Uporabljen
je bil slučajnostni sistematični vzorec stotih pacientk zasebne zdravstvene ustanove, vključitveni kriterij je bil
starost od 45 do 60 let. Anketiranje je bilo izvedeno oktobra 2014. Podatki so bili obdelani s programskim
orodjem Microsoft Excel in SPSS verzija 20.0.
Rezultati: Anketiranke ocenjujejo svoje zdravje kot dobro (57,3 %) oziroma zelo dobro (22,3 %). Največ
težav imajo z vročinskimi oblivi in navali znojenja ( = 2,73), s spanjem ( = 2,8) ter s psihično in fizično
izčrpanostjo ( = 2,70). Pri medicinski sestri informacij nikoli ni iskalo 57,6 % vprašanih in nobena od
njih pogosto, občasno pa le 9,8 % vprašanih, kljub temu da so anketiranke izpostavile problem premajhne
informiranosti. Prepoznane podkategorije so pozitivna naravnanost in samozaupanje, podpora okolice,
informiranost in zdrav življenjski slog.
Diskusija in zaključek: Anketiranke imajo pozitiven odnos do zdravja, zavedajo se, da za svoje zdravje
lahko veliko storijo same. Izražena je potreba po večji informiranosti, zato je pomembno, da se aktivnosti
diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti razširijo tudi na področje svetovanja glede menopavze.
Potrebne so nadaljnje raziskave na tem področju.
Received/Prejeto: 10. 9. 2016
Accepted/Sprejeto: 15. 11. 2016
http://dx.doi.org/10.14528/snr.2016.50.4.119
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
Introduction
Health is one of the fundamental elements of our
life as it satisfies the need for survival and quality of
life (Štern, 2007). In the last decades, several experts
have addressed the problems occurring during the
perimenopause and postmenopause stages, which
may significantly impact on the quality of women's
life (Meden-Vrtovec, 2007). Meden-Vrtovec (2007)
raises questions about the treatment of menopause
women, and whether medical workers are willing to
recognise and help alleviate the ensuing physical and
psychological symptoms. The changes occur at different
levels and are reflected in women' psychological and
physical well-being. It is therefore suggested that
women are treated as holistic entities, taking into
consideration the interdependency and complexity
of their parts (Mlakar, 2007). Time period preceding
and following menopause is called climacterium.
According to Meden-Vrtovec (2002), the phenomenon
and duration of climacterium is divided into four
stages, i.e. premenopause, when the psychological and
somatic changes may be present several years prior to
the onset of menopause; perimenopause; menopause,
characterised by permanent cessation of menstrual
periods; and postmenopause. Hereinafter, the four
stages will be referred to as perimenopause (including
premenopause and perimenopause) and menopause
(including menopause and postmenopause).
Menopause is the time in a woman's life when she is
faced with a number of losses, namely, fertility decline,
changed physical appearance, change in libido and sex
drive, sexual activity and satisfaction. In this period
of life, a woman begins to reflect upon the transient
nature of her being, as menopause is perceived as a
signpost of change, aging or dying (Vigeta, et al., 2012).
Menopausal symptoms experienced by women decrease
the quality of their life (Borko & Žegura, 2006, p. 113),
but there is increasing evidence that life-style protective
factors, such as nutrition and physical activity, have a
profound modifying effect on midlife health (Lainščak,
et al., 2005; Labrinoudaki, et al., 2013). Marn Radoš
and Šćepanović (2014) emphasise the importance of
health education about adequate forms of physical
activity (e.g. as power walking, running or walking up
the stairs, etc.), which is accessible to the entire targeted
population, irrespective of their social status. It is of key
importance that health professionals explain to women
which physical and psychological changes occur
during menopause and what they can do to alleviate
the symptoms. They may counsel on healthy lifestyle,
with special emphasis on nutrition and physical activity
(Petkovič, 2007). McCloskey (2012) claims that health
workers' knowledge of the concept and the stages of
a menopausal transition is still deficient. Cumming
and collegues (2015) report that health professionals
continue to let their patients down with poor provision
of information, inaccurate or wrong information, or
265
lack of access to adequate health care. The cost of this is
women living with preventable sequelae associated with
the menopausal transition with a consequent adverse
impact on health and the health economy. According
to Mander (2012), women should be advised on what
they should do or avoid in terms of lifestyle and diet to
improve their quality of life. Franić (2008) suggests more
activities on the primary level of health care, targeted
especially to young women in order to prevent problems
in later years. The British Menopause Society Council
claims that the provision of a simple health check of all
women at the age of 45 years would provide an excellent
opportunity that would serve as a screening as well as an
educational visit at which balanced information about
appropriate treatments and lifestyle changes in natural
and premature menopause should be given to empower
women to make an informed choice (BMSC, 2011).
Aims and objectives
The aim of the study was to explore the women's
views and attitudes towards perimenopause and
menopause, health and healthy lifestyle as well some
aspects of information related to the issue. The
following research questions were set:
− How do women in perimenopause and menopause
rate their general health?
− How do women self-assess their menopausal
symptoms according to the level of intensity?
− Where do women obtain most information related
to menopause and health?
Methods
A non-experimental descriptive research method
was applied.
Description of the research instrument
A semi-structured questionnaire was used as a research
instrument for data collection. The questionnaire was
designed on the basis of professional literature review
(Borko & Žegura, 2006; Meden-Vrtovec, 2007; Mlakar,
2007), and partly on the validated Menopause Rating
Scale (MRS) developed in Germany (Heinemann, et
al., 2004). The original questionnaire was translated
into 25 languages, but it was not available in the
Slovene language. The questionnaire used in the study
was translated from the English language and tested
in a pilot study including seven interviewees. It differs
from the original version in additional four statements.
It is composed of 43 closed-ended, two open-ended,
sixteen multiple-choice questions and 27 statements.
In 11 questions the MRS was used to evaluate the
severity of symptoms/complaints. The score increases
point by point with increasing severity of subjectively
perceived symptoms in each of the items (severity 0 none, severity 1 – mild, severity 2 – moderate, severity
266
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
3 – severe, severity 4 – very severe). In 16 questions
the Likert five-point scale with fixed choice response
formats was used to measure the attitudes or opinion
statements. Each of the five responses was attributed
a numerical value used to measure the attitude under
investigation (1-Strongly agree, 2-Agree, 3-Undecided,
4-Disagree, 5-Strongly Disagree). The first part of the
questionnaire included nine demographic questions,
and the main part enquired about the respondents'
attitudes towards menopausal changes and symptoms
experienced, the self-assessed lifestyle and bad habits,
health and accessibility of information related to
menopause. The Cronbach's alpha coefficient for the
whole scale was 0.813, which indicates a high reliability
of the instrument (Cencič, 2009).
Description of the research sample
For the purposes of the study, a random systematic
sample was employed. It consisted of 100 women,
aged 45-60 years, who had their chosen general
practitioner in a private concession clinic, which
provides preventive care and curative services for
adult population (e.g. diagnostic procedures and
treatment of diseases and injuries). DDM 3.0 computer
programme was used to select every fifth woman from
the alphabet list, satisfying the inclusion criteria (1 : 4
ratio). The sample consisted of 120 participants, which
presents 20 % of the population registered in this clinic.
The response rate was 83 % (n = 100). The majority
of women belonged to the age group of 50–54 years
(n = 41, 41.7 %), followed by the age group of 45–49
years (n = 24, 25.7 %) and the age group of 55 years
and above (n = 35, 32.5 %). Most of the respondents
completed university education (n = 38, 38.7 %) and
only 3 (1.2 %) had primary education or less. Most of
the respondents were employed (n = 83, 81.8 %), and
the remaining ones were unemployed (n = 7, 10.1 %)
or retired (n = 9, 7 %). One of the respondents did not
answer this question.
The majority of women assessed their socio-economic
status as satisfactory (n = 65, 63.1 %), 9 (10.4 %)
respondents reported that they earn even more than they
need, and 25 (25.8 %) respondents were not satisfied
with their income. One respondent did not answer this
question.
According to the stages of menopause as defined by
Meden-Vrtovec (2002), the sample consisted of 37 (40.1 %)
women in premenopause or perimenopause and
49 (44.5 %) women in menopause or postmenopause;
14 respondents did not answer this question.
Description of the research procedure and data
analysis
The research was conducted at the primary level
of health care, that is, in primary care in the family
out-patient clinic. The questionnaires with a request
to participate in the study were sent to the selected
women's home address in a stamped reply envelope.
The purpose of the study was fully explained. The
participation was anonymous and voluntary. The study
was conducted in accordance with the adopted ethical
principles. The sampling took place in October 2014.
The data collected were analysed using Microsoft Excel
and SPSS version 20.0 (SPSS Inc., Chicago, IL). The
sociodemographic data were analysed by descriptive
statistics. The frequencies, percentages, arithmetic
means and standard deviations were calculated for
statistical variables. The t-test was used to determine
the statistical significant differences between women
in perimenopause and menopause and the Pearson's
correlation coefficient was employed to measure the
statistical relationship between the two variables.
The statistical significance (i.e. the p-value) was set at
p < 0.05.
More than half of the respondents answered the
open-ended question. The texts were analysed with
a qualitative approach and the meaning from the
content of text data was interpreted by a summative
content analysis according to the given category of
experiencing menopause (Hsieh & Shannon, 2005).
The analysis started with a theory or relevant research
findings as guidance for initial codes. It involved
counting and comparisons, usually of keywords or
phrases, joined in groups and subgroups, followed by
the interpretation of the underlying context (Hsieh &
Shannon, 2005).
Results
The study participants rated their overall health as
good (n = 58 %), very good (n = 12 %), fair (n = 22
%), poor (n = 3 %) and very poor (n = 2 %). Three
respondents did not answer this question. The
respondents were requested to report the presence
of any chronic non-communicable disease, such as
arterial hypertension, diabetes, asthma, etc. Absence of
any of the above diseases was reported by 69 (70.4 %)
interviewees, 1 (1.9 %) respondent was not aware of the
presence of any disease, and 29 (26.4 %) interviewees
suffered from at least one of these diseases.
The study also aimed to establish the respondents'
attitudes towards healthy lifestyle. The analysis of
survey results shows that 12 (12.1 %) women are
extremely concerned about their health, 86 (86.9
%) claimed that there are many things they can do
themselves to maintain or improve their health, 51
(51.5 %) respondents regularly attend preventive
examinations /screening tests, 30 (30.3 %) reported
that they try to achieve and maintain a healthy weight,
41 (41.4 %) participants reported that they regularly
perform physical exercises and maintain their physical
fitness, 30 (30.3 %) respondents pay particular notice
to regular meals and balanced diet. A smaller number
of respondents, however, reported insufficient physical
267
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
activity (n = 35, 35.4 %), unhealthy diet and irregular
meals (n = 13, 13.1 %), and 3 (3 %) respondents pay no
attention to their health.
The Likert five-point scale with fixed choice
response formats was used to measure the attitudes or
opinion statements regarding menopause. According
to the median values achieved (M = 3), it can be
concluded that the respondents had some difficulty
to accept physical changes associated with aging, they
experienced fatigue and exhaustion due to insomnia
and they were reluctant to use hormone replacement
therapy (HRT) due to possible adverse effects. In part,
they also felt liberated by the fact that they no longer
need to worry about protection and contraception (M
= 3). The menopausal changes, including the inability
to bear children, did not affect women's perception of
their own femininity (M = 1). The results show that
the respondents did not agree with the majority of the
remaining statements (M = 2). The attitudes towards
hormone replacement therapy differed among the
respondents. Thirteen respondents (13.7 %) were
satisfied or very satisfied with the results of the HRT,
46 (48.9 %) respondents expressed their reservations
about HRT for fear of possible adverse effects, and 25
(26 %) respondents believed that their menopauserelated knowledge was insufficient.
The internationally accepted MRS was used to measure
the severity of menopausal symptoms over time. The
severity of symptoms was evaluated on a five-point
self-administered scale. The score increases point by
point with increasing severity of subjectively perceived
symptoms (from none to very severe). The mean values
obtained (M = 3) indicate that women most commonly
suffered from hot flushes and episodes of sweating,
sleep problems (difficulty in falling asleep, difficulty in
sleeping through, waking up early), physical and mental
exhaustion (general decrease in performance, impaired
memory, decrease in concentration, forgetfulness).
Table 1: Comparison of groups of women in perimenopause and menopause regarding the severity of menopause
symptoms
Tabela 1: Primerjava skupine žensk v perimenopavzi s skupino žensk v menopavzi glede na jakost menopavzalnih
simptomov
Symptoms/
Simptomi
Group/
Skupina
1
s
n
36
1.11
0.919
2
49
1.49
1.175
Heart discomfort (unusual awareness of heart
beat, heart skipping, heart racing)
1
36
0.92
0.937
2
49
1.10
1.104
Sleep problems (difficulty in falling asleep,
difficulty in sleeping through, waking up early)
1
36
1.61
1.076
2
48
1.79
1.254
Depressive mood (feeling down, sad, on the
verge of tears, lack of drive, mood swings)
1
36
1.33
1.146
2
49
1.59
1.098
Irritability (feeling nervous, inner tension,
feeling aggressive)
1
36
1.33
1.069
2
49
1.49
1.063
1
36
0.92
1.131
2
49
1.14
1.099
1
36
1.58
0.937
2
49
1.78
1.066
Sexual problems (change in sexual desire, in
sexual activity and satisfaction)
1
35
0.91
0.951
2
48
1.48
1.072
Bladder problems (difficulty in urinating,
increased need to urinate, bladder incontinence)
1
36
0.75
0.841
2
49
0.98
1.051
Dryness of vagina (sensation of dryness or burning
in the vagina, difficulty with sexual intercourse)
1
36
0.64
0.833
2
48
1.19
1.024
Joint and muscular discomfort (pain in the joints,
rheumatoid complaints)
1
36
0.97
0.971
Hot flushes, sweating
(episodes of sweating)
Anxiety (inner restlessness, feeling panicky)
Physical and mental
exhaustion (general decrease
in performance, impaired memory, decrease in
concentration, forgetfulness)
p
0.111
0.418
0.490
0.295
0.505
0.357
0.390
0.015
0.283
0.010
0.018
2
48
1.52
1.072
Legend/Legenda: Group 1/Skupina 1 − women in perimenopause/ženske v perimenopavzi; Group 2/Skupina 2 − women in menopause/
ženske v menopavzi; n − number/število; s – standard deviation/standardni odklon; − average value/povprečna vrednost; p −
statistical significance/statistična značilnost
268
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
Other symptoms were only moderate (M = 2). Least
commonly reported symptoms included bladder
problems (difficulty in urinating, increased need to
urinate, urinary incontinence) and dryness of vagina
(sensation of dryness or burning in the vagina, difficulty
with sexual intercourse).
Table 1 presents statistically significant differences
in the participants' perceived level of severity of
perimenopausal and menopausal symptoms. The study
results show that women in menopause experience
statistically significantly more sexual problems (p
= 0.015) than women in postmenopause. These
symptoms include waned sexual desire or interest,
decreased sexual activity and satisfaction. Women
in menopause also statistically significantly more
frequently report dryness of vagina (p = 0.010) and
joint and muscular discomfort (p = 0.018).
The correlation was calculated between the values
obtained for the symptoms experienced by women
in perimenopause and the women in menopause.
Highlighted are the most important findings, i.e.
those with correlation coefficient of more than 0.5.
As a result of mood swings, the interviewees often
feel misunderstood and find it difficult to talk about
their problems (r = 0.508, p < 0.001). They feel that
their self-image has changed (r = 0.577, p < 0.001). The
age-related changes (dry skin, sagging breasts) have a
negative impact on their self-esteem and feelings of
self-worth (r = 0.680, p < 0.001). The interviewees
also admit that they do not have enough knowledge
to address the menopausal symptoms (r = 0.534, p <
0.001). They report that their world has been turned
upside down, they feel less feminine with the end of
their fertile period (r = 0.532, p < 0.001), and that they
have not been properly prepared for menopause (r
= 0.558, p < 0.001). The women who described their
sensations of heart discomfort (suddenly I become
aware of my heart beat, heart skipping and heart
racing), also experienced mood disorders (I am
feeling down, sad, on the verge of tears, I feel a lack of
motivation and drive, I suffer from mood swings) (r =
0.549, p < 0.001). These feelings are often accompanied
by irritability (I feel nervous, tense and aggressive) (r
= 0.843, p < 0.001) and anxiety (inner restlessness,
feeling panicky) (r = 0.747, p < 0.001). Physical and
mental exhaustion (general decrease in performance,
impaired memory, decrease in concentration,
forgetfulness) is statistically correlated with mood
disorders (r = 0.647, p < 0.001).
As shown in Table 2, the interviewees most
frequently, however occasionally, sought information
about menopause in the printed media (newspapers,
magazines) (M = 2), on the internet (generally) (M =
2), and from their gynaecologist (M = 2). They hardly
ever discussed menopause and menopause-related
symptoms with their general physician (M = 4) and
never with a nurse in an out-patient clinic.
The open-ended question was included in order to
give the respondents an opportunity to express their
subjective opinions and views on the perimenopause and
menopause transition periods. The question was answered
by 63 (61.9 %) respondents. Nine coding categories were
derived from the text data, on the basis of which four
subcategories were designed (positive attitude and self-
Table 2: Searching for information related to health and menopause
Tabela 2: Iskanje informacij v zvezi z zdravjem in menopavzo
Sources of information
about perimenopause,
postmenopause and
health/
Vir informacij o
perimenopavzi in
pomenopavzi ter
zdravju
Newspapers and
magazines
Health manuals/books
on menopause
Often/
Pogosto
n
(%)
Occasionally/
Občasno
n
(%)
Rarely/
Redko
n
(%)
Almost
never/
Skoraj
nikoli
n
(%)
Never/
Nikoli
n
(%)
n
s
M
16
33
15
12
16
92
2.77
1.36
2
(17.4)
(35.9)
(16.3)
(13)
(17.4)
11
33
19
6
23
92
2.97
1.39
3
(12)
(36)
(21)
(6)
(25)
20
31
16
9
17
Internet (generally)
93
2.70
1.39
2
(21.5)
(33.3)
(17)
(10)
(18)
Forums and chat rooms 3
12
4
17
51
87
4.16
1.22
5
on the internet
(3.4)
(13.8)
(4.6)
(19)
(59)
0
28
16
19
26
General practitioner
89
3.48
1.21
4
(0)
(32)
(18)
(21)
(29)
7
43
21
9
15
Gynaecologist
95
2.81
1.20
2
(7.4)
(45.3)
(22)
(9.5)
(16)
0
9
13
17
53
Nurse
92
4.24
1.03
5
(0)
(9.8)
(14)
(18.5)
(57.6)
Legend/Legenda: n − number/število; s − standard deviation/standardni odklon; − average value/ povprečna vrednost; M − median/
mediana, % − percentage/odstotek
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
269
Table 3: Presentation of the codes and subcategories with some statements
Tabela 3: Prikaz kod in podkategorij z izjavami
Statements/
Izjave
'Transition is a new experience we should not fear, it is
important to be prepared and take it as a natural stage of
life.'
'I experienced perimenopause and menopause as a
natural stage of life.'
'I was informed and prepared to accept all the symptoms.'
'The time has come to put myself in the first place.'
Codes/
Kode
Menopause as
a natural stage
of life
f
(%)
32
(33.4)
Self-care
6
(5.4)
7
(7.2)
3
(3.1)
6
(6)
'I am terrified of aging.'
Insecurity,
'I was afraid to have fallen seriously ill.'
fear, stress
'I begin to recognise the importance of regular physical
Physical
activity.'
activity
'I am aware that I could do much more for myself in terms Healthy and
of regular and quality diet and nutrition.'
balanced diet
'To overcome fear and anxiety you have to be physically
active and eat healthy.'
'In my opinion, many problems could be avoided
Be informed
if information and counselling were provided by a
gynaecologist.'
'I knew very little about this life stage. Only when my
Ignorance of
health problems became serious, the health workers
symptoms
treated me accordingly.'
'It is important to talk about the issue in question with
Discussion
people whom we trust.'
'/…/ it is important to discuss these things.'
'… I have a friend. We discussed this issue a lot and she
Support
was the one who helped me most in coping with this
transition.'
'A good partner relationship was of crucial importance...'
Legend/Legenda: f − frequency/frekvenca; % − percentage/odstotek
confidence; healthy lifestyle, awareness/information and
support), which are shown in Table 3. The latter includes
the codes, further separated into subcategories and a
category, with some statements or phrases, their codes
and the frequency of statements linked into individual
codes. The participants most frequently stated that
the period of perimenopause and menopause should
be accepted as a natural stage of life (33.4 %), 7.2 %
claimed that this period is replete with worries, fears and
insecurity, 5.4 % emphasised the importance of positive
approach to menopause and self-care, 6 % stressed the
importance of a healthy diet, 5.7 % expressed the need
for more information on this gradual life transition,
2.9 % were not aware of menopausal symptoms, 3.8 %
assigned special importance to discussing the problems,
1.7 % to the support of their family and friends, and 3.1
% underlined the importance of physical activity during
this period.
Discussion
The study addresses the menopause, with its positive
sides, and a series of symptoms due to physiologic
hormonal changes in this transitional period in
women's life. Menopause is a natural and universal
6
(5.7)
Subcategories/
Podkategorije
Positive
attitude
and selfconfidence
Category/
Kategorija
Experiencing
the
premenopause
and
menopause
Healthy
lifestyle
Information
2
(2.9)
4
(3.8)
Support of the
environment
3
(1.7)
event of the human female life cycle. However, it is a
period that is different for each individual, depending
on their attitude towards themselves, menopause and
health. Kopčavar Guček and Franić (2008) stated that
nowadays, most women spend more than one-third of
their lives in menopause due to longer overall survival
and greater life expectancy. Women, on average, live
longer than men and they will therefore enjoy fewer
years of healthy life as they will experience longer
periods of poor health (Vertot, 2010). The majority of
interviewees rate their current health as good, with no
identified chronic diseases. The study findings indicate
that women are aware of what they should do or avoid
in terms of lifestyle and diet to improve their health
condition. Most of them regularly attend preventive
examinations/screening tests and one third of them
engage in regular physical activity even more than
three times per week. It was established that only one
third of the participants attend to their body weight
and follow a healthy, balanced diet.
Sveinsdóttir and Ólafsson (2006) found that Islandic
women generally have a positive attitude towards
menopause and consider it a natural transition which
can not be prevented. The results of the present study
indicate that the participants were most commonly
270
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
saddened by the signs of aging, they felt tired and
exhausted due to sleep problems. They had negative
attitudes to hormone replacement therapy being aware
of their possible side effects, but expressed satisfaction
that they no longer needed to fear unwanted pregnancy.
Some other authors (Črnigoj & Prosen, 2016) also
claim that spontaneous sexual activity influences
the quality of life and the relationship of a couple.
Women in menopause may suffer from mood swings,
one of the most common symptoms of menopause
caused by hormonal fluctuations. The inappropriate
or disproportionate emotional reaction to its cause
or trigger is often misunderstood and therefore
the study participants expressed their reluctance to
discuss this issue. The study also raised the issue of
women's changed self-image and adversely affected
confidence due to the signs of aging (dry skin, sagging
breasts). The respondents (25 %) reported they did not
know enough about appropriate health and lifestyle
interventions to alleviate their menopausal problems.
The participants reported that their world was
turned upside down and they were not adequately
prepared for this natural process of development.
The evidence presented shows that the interviewed
women have a need to discuss their menopausal
complaints and that they need more health education
and psychological support. One fourth of the
respondents admitted that they do not know enough
about menopause symptom management. The results
of the present study related to the HRT, alternative
therapies and sexual health are in line with the
findings obtained by Cumming and collegues (2007),
which indicate that the patients are let down with
poor provision of information, inaccurate or wrong
information, or access to the right care. It seems
appropriate to provide information about women's
health at all levels of health care, especially at a
primary level, which is most widely accessible. The
study research reveals that the respondents most
frequently sought menopause-related information in
newspapers and magazines, on the internet and from
their gynaecologist. It is interesting to note that more
than half of the respondents never turned to nurses
in an out-patient clinic for information or advice. An
action needs to be taken in order to strengthen the
advisory role of nurses who are autonomous health
professionals with competences to provide also health
counselling, health promotion and health education
(Železnik, et al., 2008). The study conducted by Pepić
(2012) reveals that only 4.5 % of the participants
received health education related to menopause and
climacterium from their gynaecologist and only 2.6
% from nurses. Similar results were obtained in the
study conducted among Islandic menopause women
(Sveinsdóttir & Ólafsson, 2006). The participants of
the present study confirmed that the information
obtained (from other sources) was helpful. One of
the reasons why women do not seek information
in health institutions could be their denial of
menopausal symptoms or because they want them
keep hidden (Sergeant, 2015).
It was established that the respondents' most
frequently cited symptoms include hot flushes,
sweating, sleep disorders, and physical and mental
exhaustion. Among the less frequent symptoms were
heart discomfort, depressive mood with mood swings,
irritability, and joint and muscular discomfort. The
present study produced results which corroborate the
findings of previous research (Sveinsdóttir & Ólafsson,
2006; Chedraui, et al., 2007), where the same research
instrument (MRS) was used. The studies conducted
in Equador (Chedraui, et al., 2007) and Iceland
(Sveinsdóttir & Ólafsson, 2006) reveal that the most
frequent symptoms reported by the studied population
were pains in the muscles and joints, mood swings,
sexual problems, hot flushes and sleep disorders.
Brown and collegues (2015) investigated the
psychological distress during the menopause transition
and also evaluated evidence on the relationship
between menopausal factors (stage and symptoms)
and indices of positive well-being. They concluded
that little is known about the experience of positive
well-being at this time and that positive well-being
may be available for use as a resilience factor that
women can draw on to meet the challenges that midlife
presents. One third of the participants of the present
study also highlighted the importance of a positive
attitude towards this period, the changes, challenges
and insecurity occurring during menopause, which
indicates a positive attitude towards health and coping
with menopausal symptoms.
More than half of the participants agreed that
physical activity attenuates many of the adverse health
effects that frequently accompany the menopausal
transition. It may help prevent several chronic
diseases. More than half of the participants engage in
regular physical activity at least once or twice a week
and one third of the participants exercise three times
or more per week. Surprisingly, two thirds of the EU's
population are not enough physically active despite
the well-documented benefits of regular physical
activity (Drev, 2010). According to the Spanish
research (Villaverde-Gutierrez, et al., 2006), habitual
participation in physical activity results in many
health benefits and statistically significantly improves
menopausal symptoms and the health-related quality
of life in the postmenopausal period. Similar results
were obtained in the literature review study conducted
by Marn Radoš and Šćepanović (2014).
The assessment of the respondents' lifestyle included
also factors over which patients have some control,
including bad habits. One third of the respondents are
smokers, which corresponds to the average smoking
rate in the EU member states (Koprivnikar, 2010). The
extensive research conducted in Denmark (Pisinger,
et al., 2009) confirms the relationship between
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
healthy lifestyle and self-reported health in a general
population.
There were several requests for more information
on menopause despite high educational level of
the participants. This finding has an important
implication for nurses in the referential family outpatient clinics who could provide also counselling to
menopause women. Foreign research (Sveinsdóttir
& Ólafsson, 2006) established that action needs to
be taken in order to strengthen the advisory role of
nurses. The internationally well accepted standardised
questionnaire MRS is recommended to measure the
severity of menopausal symptoms in the referential
family out-patient clinic, which proved useful also in
the present study.
A limitation of the study was a relatively small sample
size. For this reason, these results need to be interpreted
with caution as they might not be transferable or
generalized to a broader community. Further, more
extensive targeted research on menopause and access
to information needs therefore be undertaken on
a larger sample of population. The present sample
includes women with high average educational level,
which should be taken into consideration in sampling
of future research and comparison of results.
Further quantitative and qualitative studies with
interviews are recommended to gain a better
understanding and insight into the research problem.
This recommendation is based also on the fact that a
number of participants expressed a wish for further
discussion of the issue.
Conclusion
There are some important issues emerging from
this study. Most of the respondents rate their health
as good or very good, they have a positive attitude
towards health and live a healthy lifestyle. They are
also aware of what they should do or avoid in terms of
lifestyle and diet to improve their quality of life. They
did, however, express the need for more information,
especially from healthcare providers. At the end of
the survey, a number of participants visited or called
the interviewers and expressed a need for additional
information on menopause which could be provided
through lectures or workshops. It is important that
health professionals offer women the information
about all the symptoms, complications and some ways
of controlling menopausal symptoms. Preparedness,
positive attitude and knowledge help women embrace
the physical, psychological and emotional changes
occurring in menopause. Therefore, the authors
suggest that the nurse in the family out-patient clinic
introduces individual counselling on menopause
or organises lectures or workshops for the targeted
population of women aged 45–55 years. They also
recommend the use of MRS questionnaire to measure
the severity of symptoms. Additional education for
271
nurses should be accordingly provided to empower
nurses with the relevant knowledge. Additional tasks
will require also additional workforce.
Slovenian translation/Prevod v slovenščino
Uvod
Zdravje je ena temeljnih prvin našega življenja, saj
zadovoljuje potrebo po preživetju in kakovostnem
življenju (Štern, 2007). V zadnjih desetletjih se mnogi
strokovnjaki ukvarjajo s težavami, ki se pojavljajo pri
ženskah v perimenopavzi in pomenopavzi ter vplivajo
na njihovo zdravje (Meden-Vrtovec, 2007). MedenVrtovec (2007) se ob tem sprašuje, kako bomo takšno
žensko obravnavali – ali se bomo odločili spoznati,
kakšne spremembe doživlja na telesnem in psihičnem
področju ter kakšno pomoč ji lahko ponudimo.
Spremembe v organizmu se dogajajo na več področjih
in se odražajo tudi v psihičnem doživljanju, zato
je koristno upoštevati vse vidike, ki se med seboj
dopolnjujejo, in žensko obravnavati celostno (Mlakar,
2007). Obdobje, ki označuje leta pred in po menopavzi
imenujemo klimakterij. Pojav in trajanje klimakterija
Meden-Vrtovec (2002) opredeljuje kot obdobje štirih
faz: predmenopavza s psihičnimi in somatskimi
spremembami lahko tudi več let pred menopavzo;
perimenopavza; menopavza, ki je trajno prenehanje
menstruacije, in pomenopavza. V nadaljevanju članka
te štiri faze obravnavamo združene v dve obdobji: z
izrazom perimenopavza poenostavljeno označujemo
perimenopavzo in predmenopavzo, z izrazom
menopavza pa obdobje menopavze in pomenopavze.
Menopavza je v življenju ženske obdobje, ko se
mora spopasti z vrsto izgub: zmanjšana reproduktivna
sposobnost, izgubljen mladostni videz in spremembe
v želji po spolnosti, spolni aktivnosti in zadovoljstvu
v spolnosti. Prav tako se ženska v tem obdobju začne
zavedati lastne minljivosti, kajti menopavzo vidi
kot opomnik za spreminjanje, staranje ali umiranje
(Vigeta, et al., 2012). Menopavzalne težave, ki jih
ženske občutijo, zmanjšujejo kakovost njihovega
življenja (Borko & Žegura, 2006, p. 113), pri tem sta
aktivni življenjski slog in redno gibanje pomembna
varovalna dejavnika zdravja (Lainščak, et al., 2005;
Labrinoudaki, et al., 2013). Marn Radoš in Šćepanović
(2014) izpostavljata pomen zdravstvenovzgojnega
svetovanja zdravstvenih delavcev o primernih
oblikah telesne dejavnosti (npr. hitra hoja, hoja po
stopnicah, tek ipd.), ki lahko doseže celotno ciljno
populacijo ne glede na socialni status. Pomembno je,
da zdravstveni delavci ženski razložijo, kaj se z njenim
telesom dogaja, in ji ponudijo možnosti, s katerimi si
lahko težave olajša, ter ji hkrati svetujejo o zdravem
načinu življenja, ki vključuje primerno prehrano in
dovolj gibanja (Petkovič, 2007). McCloskey (2012)
v svoji raziskavi ugotavlja, da zdravstveni delavci
272
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
procesa prehoda žensk v perimenopavzo še vedno ne
poznajo dovolj dobro. Cumming in sodelavci (2015)
tudi ugotavljajo, da zdravstveni delavci še naprej
dopuščajo, da ženskam v menopavzi niso dostopne vse
informacije, da dobijo netočne ali napačne podatke ali
da nimajo dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe.
Ceno za to plačujejo ženske, ki živijo s posledicami,
povezanimi z menopavzo, ki bi se jih dalo preprečiti
in ki posledično negativno vplivajo na zdravje in
zdravstveno ekonomijo. Kot poudarja Mander (2012),
je pomembno ženskam predstaviti možnosti, kako
izboljšati kakovost življenja. Franić (2008) predlaga več
aktivnosti na primarnem nivoju zdravstvenega varstva
predvsem pri mlajših ženskah in njihovo ozaveščanje
o možnostih zmanjševanja težav v kasnejših letih.
Britansko združenje za menopavzo (BMSC) (British
Menopause Society Council, 2011) priporoča, da bi
bilo poleg sprememb na nivoju javne zdravstvene
politike v timih primarnega zdravstva treba uvesti še
register žensk, starejših od 45 let, in jih povabiti na
posvetovanje o zdravju in zdravem načinu življenja.
Namen in cilji
Namen raziskave je bil raziskati stališča in odnos
žensk do perimenopavzalnega in menopavzalnega
obdobja, do zdravja in do zdravega življenjskega
sloga ter nekatere vidike informiranosti v zvezi s tem
obdobjem življenja. Postavljena so bila naslednja
raziskovalna vprašanja:
− Kako ženske v perimenopavzi in menopavzi
ocenjujejo svoje splošno zdravje?
− Kako ženske samoocenjujejo menopavzalne
simptome glede na težavnost?
− Kje ženske pridobijo največ informacij v zvezi z
menopavzo in zdravjem?
Metode
Uporabljeno je bilo neeksperimentalno opisno
raziskovanje.
Opis instrumenta
V raziskavi je bil kot merski instrument uporabljen
delno strukturirani vprašalnik, ki smo ga sestavili
na podlagi pregleda strokovne literature (Borko &
Žegura, 2006; Meden-Vrtovec, 2007; Mlakar, 2007),
deloma pa je bil povzet po Menopause Rating Scale
(MRS), validiranem vprašalniku, ki je bil razvit v
Nemčiji in je namenjen oceni težav žensk v menopavzi
(Heinemann, et al., 2004). Vprašalnik je preveden v 25
jezikov, vendar ga v slovenščini ni, zato smo ga prevedli
iz angleškega jezika. Vprašalnik je bil pilotno testiran
na sedmih anketirankah in dopolnjen v štirih trditvah.
Vprašalnik je vseboval 43 zaprtih in 2 odprti vprašanji,
16 vprašanj izbirnega tipa in 27 trditev, pri katerih
smo pri 11 vprašanjih uporabili ocenjevalno lestvico
simptomov po vprašalniku MRS (0 – nič, 1 – blagi,
2 – zmerni, 3 – težki, 4 – zelo težki). Pri 16 vprašanjih
smo uporabi Likertovo petstopenjsko lestvico stališč,
pri čemer je pomenilo 1 – popolnoma se ne strinjam, 2
– se ne strinjam, 3 – delno se strinjam, 4 – se strinjam,
5 – popolnoma se strinjam. Prvi del je bil namenjen
demografskim podatkom (9 vprašanj), osrednji del pa
se je nanašal na subjektivna stališča žensk v odnosu
do težav, ki jih doživljajo v obdobju menopavze, na
samooceno življenjskega sloga in razvad, na odnos
do zdravja in na dostopnost informacij, povezanih z
menopavzo. Zanesljivost vprašalnika je bila preverjena
na podlagi koeficienta Cronbach alfa. Skupna vrednost
koeficienta Cronbach alfa je bila 0,813, kar kaže na
dobro zanesljivost instrumenta (Cencič, 2009).
Opis vzorca
Izbrali smo slučajnostni sistematični vzorec. Vanj smo
vključili ženske, ki so imele opredeljenega izbranega
osebnega zdravnika v zasebni zdravstveni ustanovi s
koncesijo, katere osnovna dejavnost je zdravstveno
varstvo odraslih, ki obsega preventivno varstvo,
odkrivanje, zdravljenje in obravnavo bolezni ali poškodb.
Vzorec anketirank je bil omejen s starostjo med 45 in
60 let. S pomočjo računalniškega programa DDM 3,0
smo iz abecednega seznama vseh žensk predvidene
vključitvene starosti izbrali vsako peto žensko, kar
pomeni razmerje 1:4. Vzorec je vključeval 120 anketirank
in predstavlja 20 % populacije oz. opredeljenih žensk v tej
ustanovi v starosti 45 do 60 let. V raziskavi je sodelovalo
100 žensk, kar predstavlja 83% odzivnost. Največja
starostna skupina je bila 50–54 let (41,7 %), vključevala
je 41 vprašanih; 24 vprašanih (25,7 %) je bilo starih
45–49 let, nad 55 let pa je bilo 35 (32,5 %) vprašanih.
Analiza formalne izobrazbene strukture je pokazala,
da je največ, in sicer 38 anketirank (38,7 %) imelo
visokošolsko univerzitetno izobrazbo; najmanj, le 3 (1,2
%) anketiranke so kot formalno izobrazbo navedle samo
dokončano ali nedokončano osnovno šolo. Zaposlitveni
status žensk, ki so sodelovale v raziskavi, je bil sledeč: 83
(81,8 %) zaposlenih, 7 (10,1 %) nezaposlenih in le 9 (7 %)
upokojenih; ena anketiranka na vprašanje ni odgovorila.
Na vprašanje o finančnem statusu se je 65 (63,1 %)
vprašanih opredelilo, da zaslužijo ravno dovolj, 9 (10,4
%) jih meni, da zaslužijo celo več, kot potrebujejo, 25
(25,8 %) vprašanih pa s svojim zaslužkom ni zadovoljnih;
ena anketiranka ni podala odgovora.
Glede na delitev obdobja po Meden-Vrtovec (2002) je
bilo 37 (40,1 %) anketirank v predmenopavzi oziroma
perimenopavzi in 49 (44,5 %) anketirank v menopavzi
oziroma v pomenopavzi; 14 anketirank ni podalo odgovora.
Opis poteka raziskave in obdelave podatkov
Raziskava je potekala na primarni ravni zdravstvenega
varstva, in sicer v osnovni zdravstveni dejavnosti, v
ambulanti družinske medicine. Izbranim ženskam
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
zasebne zdravstvene ustanove smo na dom poslali
vprašalnik s prošnjo za sodelovanje in s pojasnitvijo
namena raziskave ter s priloženo frankirano kuverto.
Raziskava je bila prostovoljna in anonimna ter v skladu
z etičnimi načeli raziskovanja. Vzorčenje je potekalo
oktobra 2014. Z vprašalnikom pridobljene podatke smo
obdelali s programoma Microsoft Excel in SPSS verzija
20.0 (SPSS Inc., Chicago, IL). Socialnodemografske
podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko. Za
statistične spremenljivke smo izračunali frekvence,
odstotke, mere srednje vrednosti (aritmetično sredino) in
razpršenosti (standardni odklon). Statistično pomembne
razlike med skupino žensk, ki so v perimenopavzi, in
skupino žensk, ki so že v menopavzi, smo ugotavljali
s t-testom, za oceno korelacijskih povezav pa smo
uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Statistično
pomembnost je predstavljala vrednost p < 0,05.
Vsebinski odgovor na odprto vprašanje je podala
več kot polovica sodelujočih. Besedilo smo analizirali
s kvalitativnim raziskovalnim pristopom glede na že
postavljeno kategorijo doživljanje obdobja menopavze
s tehniko seštevalne analize besedila (Hsieh &
Shannon, 2005). Iz podanih vsebinskih odgovorov
smo besednim zvezam določili kode, ki smo jih nato
glede na soroden pomen združili, in prepoznanim
kodam določili še podkategorije.
Rezultati
V raziskavi ugotavljamo, da je svoje trenutno
splošno zdravstveno stanje 58 % anketiranih ocenilo
kot dobro, 12 % jih je menilo, da je njihovo zdravje
zelo dobro, 22 % jih je bilo s svojim zdravjem srednje
zadovoljnih, 3 % anketiranke so svoje zdravje
označile kot slabo, 2 % vprašani pa sta menili, da
je njuno trenutno splošno zdravje zelo slabo; 3
anketiranke svojega mnenja niso podale. Nanašajoč
se na vprašanje o splošnem zdravstvenem stanju
smo anketiranke povprašali o morebitnih kroničnih
nenalezljivih boleznih, kot so arterijska hipertenzija,
sladkorna bolezen, astma ipd.: 69 (70,4 %) anketiranih
ni imelo nobene od kroničnih nenalezljivih bolezni,
1 (1,9 %) ni vedela, da bi imela kronično nenalezljivo
bolezen, 29 (26,4 %) anketiranih pa je imelo vsaj eno
od teh bolezni.
Želeli smo ugotoviti, kakšen odnos imajo anketiranke
do zdravega načina življenja. Analiza podatkov za
več možnih odgovorov je pokazala, da je 12 (12,1 %)
anketiranih močno strah za njihovo zdravje, 86 (86,9
%) jih je menilo, da za svoje zdravje lahko veliko storijo
same, 51 (51,5 %) jih redno hodi na preventivne/
presejalne preglede, 30 (30,3 %) jih je odgovorilo, da
se zelo trudijo vzdrževati ustrezno telesno težo, 41
(41,4 %) jih je navedlo, da so redno telesno aktivne
in da skrbijo za ustrezno telesno kondicijo, 30 (30,3
%) jih skrbi za redno in ustrezno prehrano, 35 (35,4
%) pa jih je menilo, da se premalo gibajo, 13 (13,1
%), da je njihova prehrana neredna in neustrezna,
273
3 (3 %) anketiranke pa so odgovorile, da na svoje
zdravje sploh ne pazijo.
Zanimalo nas je tudi subjektivno stališče doživljanja
težav v perimenopavzi. Uporabljena je bila Likertova
petstopenjska lestvica stališč. Glede na ugotovljeno
srednjo vrednost - mediano (M) so se anketiranke
delno strinjale (M = 3) z dejstvom, da so jih žalostili
znaki staranja, ki so jih opažale, mučila jih je
utrujenost in izčrpanost zaradi nespečnosti in zaradi
mogočih neželenih učinkov jih je bilo strah jemati
hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ). Delno so
se tudi strinjale (M = 3) z zadovoljstvom ob dejstvu,
da jim ni treba več skrbeti zaradi neželene nosečnosti.
Večinoma se anketiranke popolnoma niso strinjale z
dejstvom (M = 1), da bi se počutile manj žensko, ker
niso več v rodni dobi. Rezultati drugih trditev kažejo,
da se z večino trditev anketiranke niso strinjale (M
= 2). Trinajst (13,7 %) anketirank je bilo zadovoljnih
ali zelo zadovoljnih, da si lahko pri premagovanju
menopavzalnih težav pomagajo s HNZ, 46 (48,9 %)
se jih je strinjalo ali zelo strinjalo s trditvijo, da jih je
strah jemanja HNZ zaradi možnih neželenih učinkov,
in 25 (26 %) jih je menilo, da o možnostih lajšanja
menopavzalnih težav sploh premalo vedo.
V raziskavi smo uporabili mednarodno lestvico
za ugotavljanje menopavzalnih težav MRS, kjer
je bilo treba s petstopenjsko vrednostno lestvico
oceniti težavnostno stopnjo simptomov (od 0 – nič,
do 4 – zelo težki). Izračunane srednje vrednosti,
ki opredeljujejo pojav težkih simptomov (M = 3)
kažejo, da so imele ženske največ težav z vročinskimi
oblivi in navali znojenja, s spanjem (težko uspavanje,
prebujanje ponoči in prezgodnje prebujanje) in s
fizično ter psihično izčrpanostjo (splošna manjša
učinkovitost, manjša zbranost in večja pozabljivost).
Ostali simptomi so bili glede na srednjo vrednost
(M = 2) zmerni. Najmanj težav so anketiranke imele
s sečnim mehurjem (težave pri uriniranju, pogosto
uriniranje, uhajanje urina – urinska inkontinenca) in
suho nožnico (občutek suhosti ali žarenja v nožnici,
težave pri spolnem odnosu).
Tabela 1 prikazuje statistično značilne razlike
glede na oceno doživljanja stopnje težavnosti
menopavzalnih simptomov v perimenopavzalnem
obdobju in menopavzi. Rezultati so pokazali, da
imajo ženske v menopavzi statistično pomembno (p =
0,015) več spolnih težav, ki se kažejo kot spremembe
v želji po spolnosti, spolni aktivnosti in zadovoljstvu
v spolnosti. V skupini žensk, ki so v menopavzi, je
statistično pomembno več tudi težav s suho nožnico
(p = 0,010) ter težav z bolečinami v mišicah in sklepih
(p = 0,018).
Izračunali smo korelacijo med trditvami v razdelku,
kjer se anketiranke opredelijo o simptomih v
perimenopavzi, in v razdelku, kjer opišejo simptome,
ki jih doživljajo v menopavzi. Izpostavljamo
najpomembnejše ugotovitve oz. tiste, kjer je bil
korelacijski faktor več kot 0,5. Anketiranke, ki
274
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
Tabela 1: Primerjava skupine žensk v perimenopavzi s skupino žensk v menopavzi glede na jakost menopavzalnih
simptomov
Table 1: Comparison of groups of women in perimenopause and menopause regarding the severity of menopause
symptoms
Simptomi/
Symptoms
Skupina/
Group
1
n
s
36
1,11
0,919
2
49
1,49
1,175
Težave s srcem (nenadno razbijanje srca, srce preskakuje,
pospešen utrip)
1
36
0,92
0,937
2
49
1,10
1,104
Težave s spanjem (težko zaspim, ponoči se prebujam, zjutraj se
prezgodaj prebujam)
1
36
1,61
1,076
2
48
1,79
1,254
Motnje razpoloženja (depresivna sem, žalostna, na robu solz,
nimam volje, razpoloženje niha)
1
36
1,33
1,146
2
49
1,59
1,098
1
36
1,33
1,069
2
49
1,49
1,063
1
36
0,92
1,131
2
49
1,14
1,099
Fizična in psihična izčrpanost (splošna manjša učinkovitost,
manjša zbranost in slabši spomin – večja pozabljivost)
1
36
1,58
0,937
2
49
1,78
1,066
Spolne težave (spremembe v želji po spolnosti, spolni
aktivnosti in zadovoljstvu)
1
35
0,91
0,951
2
48
1,48
1,072
Težave s sečnim mehurjem (težave pri uriniranju, pogosto
uriniranje, uhajanje urina – urinska inkontinenca)
1
36
0,75
0,841
2
49
0,98
1,051
Suha nožnica (občutek suhosti ali žarenja v nožnici,
težave pri spolnem odnosu)
1
36
0,64
0,833
2
48
1,19
1,024
Vročinski oblivi, znojenje (navali znojenja)
Razdražljivost (počutim se nervozno, napeto, agresivno)
Tesnoba (občutim nemir, loteva se me panika)
p
0,111
0,418
0,490
0,295
0,505
0,357
0,390
0,015
0,283
0,010
36
0,97
0,971
0,018
2
48
1,52
1,072
Legenda/Legend: Skupina 1/Group 1 − ženske v perimenopavzi/women in perimenopause; Skupina 2/Group 2 − ženske v menopavzi/
women in menopause; n − število/number; s – standardni odklon/standard deviation; − povprečna vrednost/average value; p −
statistična značilnost/statistical significance
Težave z mišicami in sklepi (bolečine v sklepih, revmatske
težave)
zaradi pogostega nihanja njihovega razpoloženja
čutijo nerazumevanje okolice, se o teh težavah težko
pogovarjajo (r = 0,508, p < 0,001) in čutijo, da je
njihova samopodoba spremenjena (r = 0,577, p <
0,001). Pri tistih, ki opažajo znake staranja (suha
koža, povešene prsi), kar jih dodatno žalosti, je tudi
samopodoba spremenjena (r = 0,680, p < 0,001), te
anketiranke tudi menijo, da o možnostih lajšanja
menopavzalnih težav premalo vedo (r = 0,534, p <
0,001). Anketiranke navajajo, da se jim je življenje
postavilo na glavo, počutijo se manj žensko, ker niso
več v rodni dobi (r = 0,532, p < 0,001), in menijo,
da na to obdobje niso bile dovolj pripravljene (r =
0,558, p < 0,001). Anketiranke, ki navajajo težave s
srcem (nenadoma občutim razbijanje srca, srce mi
preskakuje, pospešeno utripa), navajajo tudi motnje
razpoloženja (depresivna sem, žalostna, na robu solz,
nimam volje, razpoloženje niha) (r = 0,549, p < 0,001).
Tiste anketiranke, ki navajajo zgoraj navedene motnje
razpoloženja, navajajo tudi razdražljivost (počutim
1
se nervozno, napeto, agresivno) (r = 0,843, p < 0,001)
in tesnobo (občutim nemir, loteva se me panika) (r
= 0,747, p < 0,001). Fizična in psihična izčrpanost
(splošna manjša učinkovitost, manjša zbranost in slabši
spomin – večja pozabljivost) je statistično povezana (r
= 0,647, p < 0,001) z motnjami razpoloženja.
Kot prikazuje Tabela 2 so anketiranke glede na
srednjo vrednost (mediana) najpogosteje, vendar
občasno informacije iskale v časopisih in revijah (M =
2), na internetu (splošno) (M = 2) ter pri ginekologu
(M = 2). Skoraj nikoli niso iskale informacij v zvezi
z menopavzo in zdravjem pri splošnem zdravniku
(M = 4) ter nikoli pri medicinski sestri v ambulanti
(M = 5).
Z odprtim vprašanjem smo od anketirank želeli
pridobiti tudi njihovo subjektivno mnenje o doživljanju
prehoda v perimenopavzo in menopavzo. Na vprašanje
je odgovorilo 63 (61,9 %) anketirank. Prepoznali smo
devet kod in iz njih oblikovali štiri podkategorije
(pozitivna naravnanost in samozaupanje, zdrav
275
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
Tabela 2: Iskanje informacij v zvezi z zdravjem in menopavzo
Table 2: Searching for information related to health and menopause
Vir informacij o
perimenopavzi in
pomenopavzi ter
zdravju/
Sources of information
about perimenopause,
postmenopause and
health
Pogosto/
Often
n
(%)
Občasno/
Occasionally
n
(%)
Redko/
Rarely
n
(%)
Skoraj
nikoli/
Almost
never
n
(%)
Nikoli/
Never
n
(%)
n
V časopisih in revijah
16
(17,4)
33
(35,9)
15
(16,3)
12
(13)
16
(17,4)
92
V zdravstvenih
priročnikih in/ali
knjigah o menopavzi
11
(12)
33
(36)
19
(21)
6
(6)
23
(25)
Na internetu (splošno)
20
(21,5)
31
(33,3)
16
(17)
9
(10)
Na forumih ali
klepetalnicah na
internetu
3
(3,4)
12
(13,8)
4
(4,6)
17
(19)
s
M
2,77
1,36
2
92
2,97
1,39
3
17
(18)
93
2,70
1,39
2
51
(59)
87
4,16
1,22
5
0
28
16
19
26
89
3,48
1,21
4
(0)
(32)
(18)
(21)
(29)
7
43
21
9
15
Pri ginekologu
95
2,81
1,20
2
(7,4)
(45,3)
(22)
(9,5)
(16)
0
9
13
17
53
Pri medicinski sestri
92
4,24
1,03
5
(0)
(9,8)
(14)
(18,5)
(57,6)
Legenda/Legend: n − število/number; s − standardni odklon/standard deviation; − povprečna vrednost/average value; M − mediana/
median, % − odstotek/percentage
Pri splošnem zdravniku
Tabela 3: Prikaz kod in podkategorij z izjavami
Table 3: Presentation of the codes and subcategories with some statements
Izjave/
Statements
»Prehod je nova preizkušnja, ki se je ni treba bati, le
pripraviti se je treba nanj in ga sprejeti kot naraven proces
v življenjskem ciklusu.«
»Obdobje perimenopavze in menopavze sem doživljala
kot naravno obdobje teh let.«
»Vse znake sem pripravljena, osveščena sprejela.«
»Prišel je čas, ko sebe postavim na prvo mesto.«
Kode/
Code
Vzeti kot del
življenja
Posvetiti se
sebi
»Strah pred staranjem.«
Negotovost
»Res me je bilo strah, da sem resno zbolela.«
strah, stres
»Opažam, da je zelo pomembna fizična aktivnost –
Telesna
redna.«
aktivnost
»Zavedam se, da bi še veliko lahko naredila, pri tem imam Uravnote-žena
v mislih rednejšo in kvalitetnejšo prehrano.«
prehrana
»Da strah preženeš, moraš izpolniti dejanja: gibanje,
prava prehrana.«
»Menim, da bi se marsikateri nevšečnosti izognili, če bi
Biti poučen
dobile pravi nasvet pri ginekologinji.«
»O tem obdobju sem vedela zelo malo. Šele ko sem imela
Nepreporesne probleme, me je zdravstveno osebje začelo jemati
znavanje
resno.«
znakov
»Pomembno je, da se o tem pogovorimo z ljudmi, ki jim
Pogovor
zaupamo.«
»/…/ je pomembno, da se o teh stvareh pogovarjamo.«
»… imam prijateljico. Z njo sem se veliko pogovarjala in
Podpora
prav ona mi je pomagala skozi to obdobje.«
»Ključen je bil dober partnerski odnos …«
Legenda/Legend: f − frekvenca/frequency; % − odstotek/percentage
f
(%)
32
(33,4)
6
(5,4)
7
(7,2)
3
(3,1)
6
(6)
Podkategorije/
Subcategories
Pozitivna
naravnanost in
samozaupanje
Zdrav
življenjski slog
6
(5,7)
2
(2,9)
Informiranost
4
(3,8)
Podpora
okolice
3
(1,7)
Kategorija/
Category
Doživljanje
obdobja
pred in v
menopavzi
276
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
življenjski slog, informiranost in podpora okolice),
kar prikazuje Tabela 3. V tej tabeli smo poleg
pomenske razvrstitve izjav oz. kod v podkategorije in
kategorijo prikazali primere izjav (trditev oz. besednih
zvez), njihove kode in frekvenco v posamezne kode
povezanih izjav. Sodelujoče so največkrat navedle,
da je treba obdobje perimenopavze in menopavze
jemati kot del življenja (33,4 %), 7,2 % žensk pravi,
da to obdobje prinese skrbi, strah, negotovost, 5,4 %
jih poudarja pomen znati se posvetiti sebi, 6 % jih
izpostavlja pomen uravnotežene prehrane, 5,7 % jih
izraža potrebo po poučenosti o omenjenem obdobju,
2,9 % žensk ni prepoznalo znakov menopavze, 3,8
% žensk izpostavlja pomen pogovora o težavah in
podpore (1,7 %) s strani bližnjih, prijateljev ter 3,1 %
žensk izpostavlja pomen ohranjanja telesne aktivnosti
v tem obdobju.
Diskusija
Naša raziskava se loteva obdobja ženske, ki je
lahko zanjo prijetno ali pa ji lahko povzroči kar
nekaj zdravstvenih težav. Vsaka ženska to obdobje
doživlja drugače, pomemben je njen odnos do sebe,
do menopavze in do zdravja. Kopčavar Guček in
Franić (2008) pravita, da ženske preživijo v obdobju
po menopavzi kar tretjino življenja, saj se zaradi vse
daljše pričakovane življenjske dobe podaljšuje tudi
obdobje življenja v pomenopavzi. Čeprav ženske živijo
dlje kot moški, so deležne manj let zdravega življenja,
ker jih daljši čas spremljajo zdravstvene težave (Vertot,
2010). Večina anketirank svoje trenutno zdravstveno
stanje ocenjuje kot dobro, večina jih je brez kroničnih
obolenj. Rezultati raziskave kažejo, da se anketiranke
zavedajo, da za svoje zdravje lahko veliko storijo same,
večinoma se udeležujejo presejalnih preventivnih
pregledov in tretjina jih je redno telesno aktivnih
tudi več kot trikrat tedensko. Toda kljub temu za
zdravstvene delavce na področju zdravstvene vzgoje
ostaja še dovolj dela, saj se le tretjina anketiranih
trudi vzdrževati ustrezno telesno težo ter le tretjina
vprašanih skrbi za redno in ustrezno prehrano.
Sveinsdóttir in Ólafsson (2006) ugotavljata, da
imajo islandske ženske načeloma pozitiven odnos do
menopavze in menijo, da je menopavza normalen
del življenja, s katerim se je treba soočiti. Rezultati
naše raziskave so pokazali, da so se anketiranke
najpogosteje opredelile za dejstvo, da jih žalostijo
znaki staranja, mučila jih je utrujenost in izčrpanost
zaradi nespečnosti, doživljale so strah pred jemanjem
HNZ zaradi mogočih neželenih učinkov in izrazile so
zadovoljstvo z dejstvom, da jim ni treba več skrbeti
zaradi neželene nosečnosti. Tudi Črnigoj in Prosen
(2016) ugotavljata, da sproščena spolnost vpliva na
kakovost življenja in partnerski odnos. V raziskavi
ugotavljamo, da se anketiranke, ki zaradi pogostega
nihanja njihovega razpoloženja čutijo nerazumevanje
okolice, o teh težavah težko pogovarjajo. Podobno
ugotavljamo, da je pri tistih, ki opažajo znake
staranja (suha koža, povešene prsi) – kar jih dodatno
žalosti, spremenjena tudi samopodoba. Anketiranke
menijo, da vedo premalo o možnostih, kako lajšati
menopavzalne težave.
Anketiranke navajajo, da se jim je življenje postavilo
na glavo, in menijo, da na to obdobje niso bile dovolj
pripravljene. Povzamemo lahko, da anketiranke
potrebujejo pogovor, izobraževanje in psihično
podporo, saj se je četrtina vprašanih strinjala z
dejstvom, da o možnostih lajšanja menopavzalnih
težav sploh premalo vedo. Glede na spletno raziskavo
o pogledu žensk na HNZ, alternativne terapije in
spolno zdravje, ki so jo izvedli Cumming in sodelavci
(2007), povzemamo podobne ugotovitve, namreč,
da večina v raziskavo vključenih žensk ne ve dovolj
o HNZ in možnostih alternativne terapije. Zdi se,
da je treba ženske informirati in osveščati na vseh
nivojih zdravstvenega varstva, zlasti pa na primarnem
nivoju, ki je najbolj dostopno. Podatki kažejo, da so
anketiranke informacije, povezane z menopavzo,
najpogosteje iskale v časopisih in revijah, na internetu
in pri ginekologu. Zanimivo je dejstvo, da več kot
polovica vprašanih omenjenih informacij nikoli
ni iskalo pri medicinski sestri v ambulanti, čeprav
je medicinska sestra avtonomna strokovnjakinja,
katere kompetence so med drugim tudi svetovanje
na področju zdravja in bolezni, promocija zdravja ter
zdravstvena vzgoja (Železnik, et al., 2008). Pepić (2012)
v raziskavi ugotavlja, da je bilo le 4,5 % anketirank
deležnih zdravstvene vzgoje, povezane z menopavzo
in klimakterijem, s strani ginekologa in le 2,6 % s
strani medicinske sestre. Prav tako sta do podobnih
ugotovitev prišla Sveinsdóttir in Ólafsson (2006) pri
islandski ženskah, in sicer primerljivost velja tako za
zdravnike kot medicinske sestre. Naše anketiranke
so potrdile, da so bile pridobljene informacije (iz
drugih virov) zanje koristne. Eden izmed razlogov, da
ženske ne želijo informacij v zdravstveni instituciji,
je lahko v njihovem nepriznavanju menopavzalnih
težav oziroma v skrivanju menopavzalnih simptomov
(Sergeant, 2015).
Ugotavljamo, da je naša skupina anketirank v
samooceni menopavzalnih simptomov kot največje
težave izpostavila vročinske oblive, znojenje, težave s
spanjem ter fizično in psihično izčrpanost, nekoliko
manj pa težave s srcem, motnje razpoloženja,
razdražljivost in bolečine v mišicah in sklepih. Podatki
so primerljivi s tujima raziskavama (Sveinsdóttir &
Ólafsson, 2006; Chedraui, et al., 2007), kjer so uporabili
isti inštrument MRS. V raziskavah, ki so jih izvedli
v Ekvadorju (Chedraui, et al., 2007) in na Islandiji
(Sveinsdóttir & Ólafsson, 2006), se je izkazalo, da so bili
pri njih najpogostejši simptomi bolečine v mišicah in
sklepih, motnje razpoloženja, spolne težave, vročinski
oblivi in motnje spanja.
Brown in sodelavci (2015) so skušali raziskati
psihološko stisko žensk med prehodom v menopavzo,
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
vendar ugotavljajo, da je zelo malo znanega o
pozitivnih izkušnjah in dobrem počutju v tem
obdobju. Omenjajo, da pozitivna naravnanost v veliki
meri vpliva na menopavzo kot odpornostni dejavnik,
ki lahko ženske pripravi na izzive, ki jih prinaša
obdobje srednjih let. Tudi tretjina naših anketirank je
izpostavila pozitivno naravnanost do tega obdobja in
do sprejemanja sprememb, izzivov in negotovosti, kar
kaže na pozitiven odnos do zdravja in do spoprijemanja
z znaki menopavze.
Redna telesna aktivnost kot pozitivni dejavnik
pri ohranjanju zdravja in preprečevanju kroničnih
nenalezljivih bolezni je bila v naši raziskavi v več
kot polovici odgovorov označena s pogostostjo
vsaj enkrat do dvakrat tedensko, tretjina vprašanih
pa je podala pogostost telesne aktivnosti tri- in
večkrat tedensko. Kljub pozitivnim učinkom telesne
dejavnosti na zdravje kar dve tretjini prebivalcev
Evropske unije nista dovolj telesno aktivnih (Drev,
2010). Redna telesna aktivnost glede na raziskavo,
ki je bila opravljena v Španiji (Villaverde-Gutierrez,
et al., 2006), statistično dokazano zmanjšuje
menopavzalne simptome in izboljša kakovost življenja
v pomenopavzalnem obdobju, podobno navajata tudi
slovenski avtorici Marn Radoš in Šćepanović, (2014).
Pri oceni življenjskega sloga smo poleg življenjskih
navad ocenjevali tudi razvade. Ugotovili smo, da je
tretjina sodelujočih v naši raziskavi kadilk, kar je tudi
evropsko povprečje (Koprivnikar, 2010). V obsežni
danski študiji ugotavljajo, da se zdrav življenjski slog
pomembno povezuje s samooceno zdravja (Pisinger,
et al., 2009).
Glede na to, da se v naši raziskavi kljub visoki
izobraženosti anketirank večkrat ponavlja potreba po
informacijah, bi predlagali, da se aktivnosti diplomirane
medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske
medicine razširijo tudi na področje svetovanja o
menopavzi. Tudi tuje raziskave (Sveinsdóttir & Ólafsson
2006) ugotavljajo, da bi bilo treba okrepiti svetovalno
vlogo medicinske sestre. V tem kontekstu predlagamo
vključitev mednarodnega standardiziranega vprašalnika
MRS za oceno težavnosti menopavzalnih simptomov v
referenčni ambulanti družinske medicine, ki se je kot
primeren pokazal tudi v naši raziskavi.
Glede na omejitve naše raziskave menimo, da bi
bila na temo menopavze in dostopanja do ustreznih
informacij potrebna dodatna usmerjena raziskava
na večjem vzorcu populacije, saj zaradi premajhnega
vzorca rezultatov naše raziskave ne moremo
posploševati. Vzorec vključuje anketiranke z relativno
visoko stopnjo dosežene formalne izobrazbe, kar bi
bilo pri naslednjem vzorčenju potrebno upoštevati.
Pri nadaljnjem raziskovanju bi predlagali
kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega
raziskovanja z intervjuji, kar bi omogočilo boljše
razumevanje raziskanega problema. Ugotovitev izhaja
iz tega, da se je na nas obrnilo nekaj anketirank, ki so
izrazile željo po pogovoru.
277
Zaključek
Ugotavljamo, da večina anketirank svoje zdravje
ocenjuje kot dobro ali zelo dobro. Anketiranke imajo
pozitiven odnos do zdravja, saj v večini za svoje zdravje
dobro skrbijo in imajo zdrav življenjski slog, prav tako se
zavedajo, da za svoje zdravje veliko lahko storijo same.
Anketiranke v naši raziskavi so večkrat izrazile
potrebo po informacijah, izrazile so zlasti pomanjkanje
informacij, pridobljenih s strani zdravstvenih delavcev.
Ob zaključku anketiranja so nekatere anketiranke
izrazile željo pridobiti dodatne informacije o
menopavzi v obliki predavanj ali izobraževalnih
delavnic, saj so nas poiskale osebno ali preko telefona.
Zelo je pomembno, da je ženska na to življenjsko
obdobje dobro pripravljena, pozitivno naravnana in
oborožena z informacijami, ki jih lahko dobi iz prve
roke prav pri zdravstvenih delavcih, ter ozaveščena,
kaj lahko za ohranjanje svojega zdravja stori sama.
Predlagamo, da se v referenčni ambulanti družinske
medicine s strani diplomirane medicinske sestre vpelje
individualno svetovanje s področja menopavze, lahko
pa tudi v obliki predavanj ali izobraževalnih delavnic,
in sicer za ženske v starosti od 45 do 55 let. Ob tem
predlagamo vključitev mednarodnega vprašalnika
(MRS), vendar pa je pred tem potrebno zagotovitvi
dodatno izobraževanje za diplomirane medicinske
sestre in referenčne ambulante kadrovsko okrepiti.
Acknowledgement/Zahvala
The authors would like to thank the management
of the Health Care Institution Revita for the approval
to conduct the research. We extend our gratitude also
to all the study participants./Zahvaljujemo se vodstvu
Zdravstvenega zavoda Revita za dovoljenje za izvedbo
raziskave, prav tako se zahvaljujemo vsem sodelujočim
v raziskavi.
Conflict of interest/Nasprotje interesov
The authors declare that no conflicts of interest
exist./Avtorici izjavljata, da ni nasprotja interesov.
Funding/Financiranje
The study received no funding./Raziskava ni bila
finančno podprta.
Ethical approval/Etika raziskovanja
The study was conducted in accordance with
the Helsinki-Tokyo Declaration (World Medical
Association, 2013) and the Code of ethics for nurses
and nurse assistants of Slovenia (2014). The research
was approved by the management of Health institution
Revita Ljubljana, where the research was conducted
(the number of the approval UO – KS 1-1/14)./
278
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
Raziskava je pripravljena v skladu z načeli HelsinškoTokijske deklaracije (World Medical Association,
2013) in v skladu s Kodeksom etike v zdravstveni
negi in oskrbi Slovenije (2014). Pridobili smo pisno
dovoljenje vodstva Zdravstvenega zavoda Revita
Ljubljana, kjer je bila raziskava izvedena (številka
dokumenta UO – KS 1-1/14).
Literature/Literatura
Borko, E. & Žegura, B., 2006. Menopavza. In: E. Borko & I.
Takač, eds. Ginekologija. Maribor: Univerza v Mariboru, Visoka
zdravstvena šola, pp. 111–120.
British Menopause Society Council, 2011. Modernizing the
NHS: observation and recommendations from the British
Menopause Society. Menopause International, 17(2), pp. 41-43.
Brown, L., Bryant, C. & Judd, F.K., 2015. Positive well-being
during the menopausal transition: a systematic review.
Climacteric, 18(4), pp. 456–469.
http://dx.doi.org/10.3109/13697137.2014.989827
PMid:25417543
Cencič, M., 2009. Kako poteka pedagoško raziskovanje: primer
kvantitativne empirične neeksperimentalne raziskave. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo, pp. 49.
Chedraui, P., Agirre, W., Hidalgo, L. & Fayad, L., 2007. Assessing
menopausal symptoms among healthy middle aged women with
the Menopause Rating Scale. Maturitas, 57(3), pp. 271–278.
http://dx.doi.org/10.1016/j.maturitas.2007.01.009
PMid:17329046
Cumming, G.P., Currie, H., Morris, E., Moncur, R. & Lee A.J.,
2015. The need to do better – are we still letting our patients down
and at what cost? Post Reproductive Health, 21(2), pp. 56–62.
http://dx.doi.org/10.1177/2053369115586122
PMid:25966991
Cumming, G.P., Herald, J., Moncur, R., Currie, H. & Lee A.J.,
2007. Women's attitudes to hormone replacement therapy,
alternative therapy and sexual health: a web-based survey. Post
Reproductive Health, 13(2), pp. 79–83.
http://dx.doi.org/10.1258/175404507780796424
Črnigoj, Š. & Prosen, M., 2016. Qualitative analysis of factors
associated with the experience of contraception in rural setting.
Obzornik zdravstvene nege, 50(2), pp. 107–125.
http://dx.doi.org/10.14528/snr.2016.50.2.85
Drev, A., 2010. Telesna dejavnost. In: A. Hočevar Grom, ed.
Zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije, pp. 35–36.
Franić, D., 2008. Hormonske možnosti zdravljenja v perimenopavzi
in kasneje. Zdravniški vestnik, 77(Suppl 3), pp. 9–15.
Heinemann, K., Ruebig, A., Potthoff, P., Schneider, H., Strelow,
F., Heinemann, L. & Minh Tai, D., 2004. The Menopause Rating
Scale (MRS) scale: a methodological review. Health and Quality
of Life Outcomes, 45(2). Available at:
http://www.hqlo.com/content/2/1/45 [20. 7. 2015].
Hsieh, H.F. & Shannon S.E., 2005. Three approaches to
qualitative content analysis. Qualitative Health Research, 15(9),
pp. 1277–1288.
http://dx.doi.org/10.1177/1049732305276687
PMid:16204405
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike
za babice Slovenije, 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in
babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih
sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Kopčavar Guček, N. & Franić, D., 2008. Kakovost življenja,
svetovanje in hormonsko nadomestno zdravljenje. Zdravniški
vestnik, 77(Suppl 3), pp. 73–78.
Koprivnikar, H., 2010. Kajenje. In: A. Hočevar Grom, ed.
Zdravje v Sloveniji, Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije, pp. 39–40.
Labrinoudaki, I., Ceasu, I., Depypere, H., Erel, T., Rees, M.,
Schenck-Gustafsson, et al., 2013. EMAS position statement:
Diet and health in midlife and beyond. Maturitas, 74(1),
pp. 99–104.
http://dx.doi.org/10.1016/j.maturitas.2012.10.019
PMid:23200515
Lainščak, M., Fras, Z. & Zaletel Kragelj, L., 2005. Slovenija v
gibanju za zdravo prehrano. Zdravniški vestnik, 44(1), pp. 10–17.
Mander, T., 2012. Better life better health – lifestyle and diet for
a healthy future. Post Reproductive Health, 18(4), pp. 123–124.
http://dx.doi.org/10.1258/mi.2012.012041
Marn Radoš, M. & Šćepanović, D., 2014. Telesna dejavnost
in zdravje žensk v pomenopavzi. Obzornik zdravstvene nege,
48(4), pp. 323–331.
http://dx.doi.org/10.14528/snr.2014.48.4.35
McCloskey, C.R., 2012. Changing focus: women's perimenopausal
journey. Health Care Women International, 33(6), pp. 540–559.
http://dx.doi.org/10.1080/07399332.2011.610542
PMid:22577741
Meden-Vrtovec, H., 2002. Hormonsko nadomestno zdravljenje
v klimakteriju. In: H. Meden-Vrtovec, ed. Zdravljenje s hormoni
v ginekologiji in andrologiji. Ljubljana: Klinični center, SPS
Ginekološka klinika, Slovensko društvo za reproduktivno
medicino, pp. 99−112.
Meden-Vrtovec, H., 2007. Ženska in moški v tretjem življenjskem
obdobju. In: H. Meden-Vrtovec & D. Franić, eds. Izbrana poglavja
s področja klimakterija. Ljubljana: Arkadija, pp. 9–11.
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264–279.
Mlakar, J., 2007. Psihične spremembe v obdobju po menopavzi.
In: H. Meden-Vrtovec & D. Franić, eds. Izbrana poglavja s
področja klimakterija. Ljubljana: Arkadija, pp. 27–33.
Pepić, J., 2012. Zdravstveno vzgojno delo v ginekološkem
dispanzerju: diplomsko delo. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno
nego Jesenice, p. 33.
Petkovič, T., 2007. Kakovost življenja ženske v peri- in
pomenopavzi. In: H. Meden-Vrtovec & D. Franić, eds. Izbrana
poglavja s področja klimakterija. Ljubljana: Arkadija, pp. 60–63.
Pisinger, C., Toft, U., Aadahl, M., Glümer, C. & Jørgensen,
T., 2009. The relationship between lifestyle and self-reported
health in a general population: the Inter99 study. Preventive
Medicine, 49, pp. 418–423.
http://dx.doi.org/10.1016/j.ypmed.2009.08.011
PMid:19716843
279
Štern, B., 2007. Javno zdravje in javno zdravstvo. Zdravniški
vestnik, 76(5), pp. 317–322.
Vertot, N., 2010. Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Ljubljana:
Statistični urad Republike Slovenije.
Vigeta, S.M.G., Hachul, H., Tufik, S. & Menicucci de Olivera,
E., 2012. Sleep in postmenopausal women. Qualitative Health
Research, 22(4), pp. 466–475.
http://dx.doi.org/10.1177/1049732311422050
PMid:21917564
Villaverde-Gutiérrez, C., Araújo, E, Cruz, F., Roa, J.M.,
Barbosa, W. & Ruíz-Villaverde, G., 2006. Quality of life of rural
menopausal women in response to an exercise programme.
Journal of Advanced Nursing, 54(1), pp. 11–19.
http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2648.2006.03784.x
PMid:16553686
Sergeant, J., 2015. An exploration of women's identity during
menopause: a grounded theory study: doctoral thesis. London:
University of Roehampton London. Available at:
http://roehampton.openrepositor y.com/roehampton/
bitstream/10142/618204/3/final+approved+thesis.pdf [17. 11. 2016].
World Medical Association, 2013. World Medical Association
Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research
involving human subjects. Journal of the American Medical
Association, 310(20), pp. 2191–2194. Available at:
http://www.wma.net/en/20activities/10ethics/10helsinki/
DoH-Oct2013-JAMA.pdf [1. 9. 2016].
Sveinsdóttir, H. & Ólafsson, R.F., 2006. Women's attitudes to hormone
replacement therapy in the aftermath of the Women's Health Initiative
study. Journal of Advanced Nursing, 54(5), pp. 572–584.
http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2648.2006.03862.x
PMid:16722955
Železnik, D., Brložnik, M., Buček Hajdarević, I., Dolinšek, M.,
Filej, B., Istenič, B., et al., 2008. Poklicne aktivnosti in kompetence
v zdravstveni in babiški negi. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in
babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih
sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Cite as/Citirajte kot:
Gregorin, J. & Ramšak Pajk, J., 2016. Women's experience and attitudes towards menopause and health: descriptive research.
Obzornik zdravstvene nege, 50(4), pp. 264−279. http://dx.doi.org/10.14528/snr.2016.50.4.119