Al-Gazali
Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (perzijsko: ابو حامد محمد ابن محمد الغزالی ali امام محمد غزالی ; latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, * 5. julij 1057, Tus, Horasan, Iran, † 19. december 1111, Tus.
| Al-Gazali | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 1058[1][2] ali cca. 1056[3] Tus[4][5] |
| Smrt | 19. december 1111 Tus[4] |
| Državljanstvo |  Seldžuški imperij |
| Poklic | filozof, učitelj teologije, avtobiograf, pesnik, fakih, urednik revije, novinar |
| Obdobje | Srednjeveška filozofija |
| Regija | Islamska filozofija in teologija |
| Šola/tradicija | sufizem, teološka šola Ašari |
Glavna zanimanja | mistika, teologija, kozmologija, falsifa, epistemologija, psihologija, logika, islamsko pravo |
Pomembne ideje | pravoverna avtoriteta sunitskega islama; okazionalizem, glavna figura sufijske mistike |
Vplivi | |
Vplival na | |
Nasprotoval | |
Al-Gazali velja za enega najpomembnejših islamskih učenjakov v pravovernem sunizmu[6][7] in mističnega[8][9] reda sufijev. V mladih letih je zagovarjal skepticizem, po daljši notranji krizi pa se je tudi duhovno spreobrnil v pravoverni islam. V filozofiji je napadal novoplatonistični avicenizem in zagovarjal skrajno obliko okazionalizma, kavzalne teorije, ki zagovarja stališče, da je vzročna zveza med vzrokom in posledico vedno Bog.
Gazalijevo delo »Nesmisel filozofov« (Tahafut al-Falasifa) predstavlja napad na peripatetično filozofijo, ki jo je zagovarjal Ibn Sina in s tem tudi napad na Aristotelovo metafiziko, ki je kot vsaka oblika racionalizma zgolj sekundarnega pomena za avtoriteto Korana. Gazelijeva tolmačenja Ibn Sinove peripatetične filozofije in njegove koncepcije Aristotela je generacijo kasneje zavrnil andaluzijski filozof Ibn Rušd v komentatorski kritiki »Nesmisel nesmisla« (Tahafut al-Tahafut)[10], v kateri tako Ibn Sini kot Gazaliju očita nepoznavanje Aristotelove filozofije.
Sholastika je Al-Gazalija (lat. Algazela) brala kot komentatorja Ibn Sine (Avicenne), kar pa je popolnoma nasprotno z Gazlijevimi pravimi nameni, da zavrne in omeji racionalistična filozofska tolmačenja islamskih peripatetikov, kot je bil Ibn Sina.
Reference
uredi- ↑ Али-заде А. Газали Мухаммад // Исламский энциклопедический словарь — Moskva: Ансар, 2007.
- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ https://archive.org/details/frank-griffel-al-ghazalis-philosophical-theology — str. 23-25.
- ↑ 4,0 4,1 Encyclopædia Iranica — USA: Columbia University, 1982. — ISSN 2330-4804
- ↑ Encyclopaedia of Islam, Encyclopédie de l’Islam — 1991. — Vol. 2. — P. 1038.
- ↑ Meri, Josef W.; Bacharach, Jere L. (2006). Medieval Islamic Civilization: A-K. Taylor and Francis. str. 293. ISBN 0415966914.
- ↑ Böwering, Gerhard; Crone, Patricia (2013). The Princeton Encyclopedia of Islamic Political Thought. Princeton University Press. str. 191. ISBN 0691134847.
Ghazali (ca. 1058–1111) Abu Hamid Muhammad b. Muhammad al-Ghazali al-Tusi (the "Proof of Islam") is the most renowned Sunni theologian of the Seljuq period (1038–1194).
- ↑ »Ghazali, al-«. The Columbia Encyclopedia. Pridobljeno 17. decembra 2012.
- ↑ Ludwig W. Adamec (2009), Historical Dictionary of Islam, p.109. Scarecrow Press. ISBN 0810861615.
- ↑ Craig, William Lane (2001). The cosmological argument from Plato to Leibniz. Eugene, OR.: Wipf and Stock. str. 89. ISBN 978-1579107871.
Literatura
uredi
- Bučan, Danijel, Al-Gazali i Ibn-Rušd, Mišljenje u svjetlosti vjere i razuma, Hrvatsko filozofsko društvo, Zagreb, 1991 (COBISS) (v hrvaščini)
- Corbin, Henry, Zgodovina islamske filozofije, Mohorjeva družba, Celje, 2001 (COBISS)
- Al-Ghazali, Abu Hamid, »Nesuvislost filozofa«, prev. in ur. Danijel Bučan, Hrvatska sveučilišna naklada, Zagreb 1993 (COBISS) (v hrvaščini)
- Libéra, Alain de, »Srednjeveška filozofija«, Aristej, Maribor 2007 (COBISS)
