Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Wikipedija

Antioh I. Soter

Antioh I. Soter (starogrško Ἀντίοχος Α΄ ὁ Σωτήρ, latinizirano: Antíohos Α΄ ὁ Sotér, Soter pomeni Rešitelj) je bil od leta 281 do 261 pr. n. št. kralj Selevkidskega cesarstva, * okoli 324 pr. n. št., Perzija ali Mezopotamija, † 2. junij 261 pr. n. št., Sirija.

Antioh I. Soter
Srebrnik Antioha I.; na reverzu je Apolon, ki sedi na omfalosu
Srebrnik Antioha I.; na reverzu je Apolon, ki sedi na omfalosu
Basileus Selevkidskega cesarstva
Vladanjeseptember 281 – 2. junij 261 pr. n. št.
PredhodnikSelevk I. Nikator
NaslednikAntioh II. Teos
Rojstvookoli 324/323 pr. n. št.
Perzija ali Mezopotamija
Smrt2. junij 261 pr. n. št.
(star 61–63 let)
Sirija
ZakonecStratonika Sirska
PotomciSelevk
Laodika
Apama
Stratonika Makedonska
Antioh II. Teos
DinastijaSelevkidi
OčeSelevk I. Nikator
MatiApama
Religijagrško mnogoboštvo

Na prestolu je nasledil svojega očeta Selevka I. Nikatorja in vladal do svoje smrti.[1] Bil je zadnji znani kralj s starodavnim mezopotamskim naslovom "kralj (vesoljnega) sveta" (šar kiššatim).

Življenjepis

uredi

Antioh I. je bil po materi Apami Sogdijec.[2][3] Mati je bila hčerka Spitamena in ena od princes, s katerimi je Aleksander Veliki poročil svoje generale.[4][5] Selevkidi so vztrajno trdili, da je bila Apama hčerka Dareja III., s čimer so se želeli legitimirati kot nasledniki tako Ahemenidov kot Aleksandra Velikega in s tem zakoniti vladarji zahodne in osrednje Azije.[6]

Antioh se je malo pred očetovo smrtjo poročil s svojo mačeho Stratoniko, hčerko Demetrija Poliorketa. Antični viri poročajo, da je zakonsko zvezo spodbudil njegov postarni oče zaradi strahu, da bo sin umrl zaradi ljubosumja.[7] Stratonika je Antiohu rodila pet otrok: Selevka (kasneje usmrčen), Laodiko, Apamo, Stratoniko Makedonsko in naslednika Antioha II. Teosa.

 
Zlati stater Antioha I., kovan v Aleksandriji na Oksu okoli 275 pr. n. št.

Atentatu na očeta leta 281 pr. n. št. je sledila izjemno težka naloga obdržati celovito cesarstvo. V Siriji je skoraj takoj po smrti izbruhnil upor. Antioh je bil kmalu prisiljen spraviti se z očetovim morilcem Ptolemejem Keraunom in mu prepustiti Makedonijo in Trakijo. V Anatoliji ni mogel obraniti Bitinije pred perzijskimi dinastijami, ki so vladale v Kapadokiji.[5]

Leta 278 so v Anatolijo vdrli Galci, ki jih je Antioh leta 275 pr. n. št. premagal s pomočjo indijskih bojnih slonov. Domneva se, da je ravno po tej zmagi dobil vzdevek Soter (Rešitelj).[5]

Konec leta 275 pr. n. št. so je odprlo vprašanje Kelesirije, ki je bila že od delitve leta 301 pr. n. št. predmet spora med Selevkom I. in Ptolemajem I. Sledila je prva sirska vojna, v kateri je Ptolemaj okupiral Kelesirijo, zahteve Selevkidov pa so ostale. Zunanje meje obeh cesarstev se niso spreminjale. Spreminjale so se samo notranje meje na obali Male Azije in okoli obmejnih mest, na primer Damaska.[5]

Antiohov valj
 
Antiohov valj, pisan v tradicionalni akadščini[8][9][10][11]

Leta 268 pr. n. št. je Antioh I. postavil temelje za Ezidinega templja v Borsipi.[12] Njegov najstarejši sin Selevk je od okoli 275 pr. n. št. do 268/267 pr. n. št. vladal kot podkralj na vzhodu. Kmalu zatem ga je Antioh ukazal usmrtiti zaradi domnevnega upora. Okoli leta 262 pr. n. št. je Antioh I. poskušal z orožjem razbiti vse večjo moč Pergamona, vendar je bil v bližini Sard poražen in je kmalu zatem umrl.[5] Leta 261 pr. n. št. ga je nasledil njegov drugi sin Antioh II. Teos.[13]

Ai-Hanum

uredi
 
Kovanec Antioha I. Soterja, kovan v Ai-Hanumu

Nedavna analiza kaže, da je mesto Ai-Hanum na sotočju rek Pandž in Kokča v provinci Tahar na severu Afganistana zelo verjetno ustanovil Antioh I. okoli leta 280 pr. n. št. Mesto stoji na pragu Indijske podceline.[14][15]

Odnosi z Indijo

uredi
 
Kovanec Antioha I., kovan v Antiohiji; na eni strani je makedonski ščit s selevidskim sidrom za zadnji pa bojni slon

Antioh I. je ohranjal prijateljske diplomatske odnose z Bindusaro, vladarjem indijskega Mavrijskega cesarstva. Antiohov ambasador na Bindusarovem dvoru je bil Deimah iz Plateje. Atenej, grški pisatelj iz 3. stoletja n. št. v svoji knjigi Deipnosophistae omenja dogodek, za katerega je izvedel iz Hegesandrovih spisov: Bindusara je od Antioha zahteval, naj mu pošlje sladko vino, suhe fige in sofista. Antioh je odgovoril, da mu bo poslal vino in fige, prodajo sofistov pa grški zakoni prepovedujejo.[16][17]

Antioh je verjetno grški kralj, omenjen v Ašokovih ediktih kot eden od prejemnikov Ašokovega budističnega prozelitizma.[18] Ašoka omenja tudi to, da je na ozemlju helenskih kraljev spodbujal razvoj zeliščarstva za ljudi in živali.[19] Kralj, omenjen v Ašokovih ediktih, bi lahko bil Antiohov sin in naslednik Antioh II. Teos, čeprav je Antioh I. zaradi tesnejših stikov z Vzhodom bolj verjeten kandidat.[18]

Neoklasična umetnost

uredi

Ljubezen med Antiohom in njegovo mačeho Stratoniko je pogosto upodobljena v neoklasični umetnosti.

  •  
    Jacques-Louis David (1774): Antioh in Stratonika, École nationale supérieure des Beaux-Arts
  •  
    Theodoor van Thulden (1669): Antioh in Stratonika

Sklici

uredi
  1. ↑ Antiochus I Soter. Livius.
  2. ↑ Magill, Frank N. in drugi (1998). The Ancient World: Dictionary of World Biography, Volume 1. Pasadena, Chicago, London. Fitzroy Dearborn Publishers, Salem Press, str. 1010. ISBN 0-89356-313-7.
  3. ↑ Holt, Frank L. (1989). Alexander the Great and Bactria: the Formation of a Greek Frontier in Central Asia. Leiden, New York, Copenhagen, Cologne: E. J. Brill. str. 64–65. ISBN 90-04-08612-9.
  4. ↑ Arrian. Anabasis 7.4.6.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Chisholm, Hugh, ur. (1911). "Seleucid Dynasty s.v. Antiochus I. Soter". Encyclopædia Britannica. 24 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 604.
  6. ↑ Shahbazi, A. Sh. Apama. Encyclopaedia Iranica.
  7. ↑ Plutarh. Demetrius, 38; Apijan, Syr. IX.59.
  8. ↑ Haubold, Johannes (2013). Greece and Mesopotamia: Dialogues in Literature (v angleščini). Cambridge University Press. str. 135. ISBN 9781107010765.
  9. ↑ Andrade, Nathanael J. (2013). Syrian Identity in the Greco-Roman World (v angleščini). Cambridge University Press. str. 46. ISBN 9781107244566.
  10. ↑ »Antiochus cylinder«. British Museum.
  11. ↑ Wallis Budge, Ernest Alfred (1884). Babylonian Life and History (v angleščini). Religious Tract Society. str. 94.
  12. ↑ Oelsner, Joachim (2000). "Hellenization of the Babylonian Culture?" (PDF). The Melammu Project. Pridobljeno 6. junija 2017.
  13. ↑ Smith, Andrew. "Johannes Malalas - translation". www.attalus.org. Pridobljeno 6. junija 2017.
  14. ↑ Lyonnet, Bertille (2012). »Questions on the Date of the Hellenistic Pottery from Central Asia (Ai Khanoum, Marakanda and Koktepe)«. Ancient Civilizations from Scythia to Siberia. 18: 143–173. doi:10.1163/157005712X638672.
  15. ↑ Martinez-Seve, Laurianne (2014). »The Spatial Organization of Ai Khanoum, a Greek City in Afghanistan«. American Journal of Archaeology. 118 (2): 267–283. doi:10.3764/aja.118.2.0267.
  16. ↑ Kosmin 2014, str. 34–35.
  17. ↑ Mookerji 1966, str. 38.
  18. ↑ 18,0 18,1 Jarl Charpentier. "Antiochus, King of the Yavanas". Bulletin of the School of Oriental Studies, University of London 6.2 (1931): 303–321.
  19. ↑ Edicts of Ashoka, 2nd Rock Edict.

Zunanje povezave

uredi
Antioh I. Soter
Rojen: 324 pr. n. št. Umrl: 261 pr. n. št.
Predhodnik: 
Selevk I. Nikator 		Kralj Selevkidskega cesarstva
281–261 pr. n. št. 		Naslednik: 
Antioh II. Teos
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Antioh_I._Soter&oldid=6272054«