Evropski svet
Evropski svet (mednarodna kratica: EUCO; angleško: European Council) je najvišje politično telo Evropske unije, ki ga sestavljajo predsedniki držav ali vlad članic EU ter predsednik evropske komisije. Uveden je bil leta 1974 na predlog Nemčije in Francije kot politična koordinacija v obliki stalnih srečanj na najvišji ravni.
Nastanek |
|
---|---|
Tip | Institucije Evropske unije |
Kraj | |
Uradni jezik | 24 jezikov 2 glavna uradna jezika
|
Charles Michel | |
Spletna stran | consilium.europa.eu |
Redni sestanki evropskega sveta potekajo junija in decembra, voditelji pa sprejemajo najpomembnejše politične odločitve in določajo politične smernice za prihodnost (npr. o institucionalni reformi EU, razvoju skupnih politik). Neformalni sestanki sveta prav tako potekajo dvakrat letno (marca in oktobra) in so namenjeni obravnavi aktualnih tem (npr. zaposlovalna politika). Evropski svet je tista institucija, ki ima najpomembnejšo vlogo pri določanju skupne zunanje in varnostne politike.
Evropski svet moramo razlikovati od Sveta Evrope, ki je od Evropske unije povsem neodvisna mednarodna organizacija 43 članic s sedežem v Strasbourgu, kot tudi od Sveta Evropske unije, ki je ločena, četudi povezana inštitucija EU.
Področje delovanja
urediČeprav Evropski svet nima zakonodajne oblasti, je strateško telo (tudi za reševanje kriz), ki uniji daje splošne politične smernice in prednostne naloge ter deluje kot kolektivno predsedstvo. Evropska komisija je edina pobudnica zakonodaje, vendar Evropski svet določa splošne smernice za zakonodajno politiko.[1][2]
Zasedanja Evropskega sveta, ki se še vedno običajno (vrhovi EU), vodi predsednik in potekajo vsaj dvakrat na šest mesecev;[3] običajno v stavbi Europa v Bruslju.[4][5] Večina odločitev v Evropskem svetu se sprejema s soglasjem. Obstajajo posebni primeri, ko Pogodbe EU omogočajo drugačen način sprejemanja odločitev, kot je večinsko glasovanje.[6]
Zgodovina
urediEvropski svet je uradno pridobil status institucije EU po Lizbonski pogodbi leta 2007, ločeno od Sveta Evropske unije (Sveta ministrov). Pred tem so bili prvi vrhovi voditeljev držav ali vlad EU februarja in julija 1961 (v Parizu oziroma Bonnu ). Šlo je za neformalne vrhove voditeljev Evropske skupnosti, ki so se začeli zaradi negodovanja takratnega francoskega predsednika Charlesa de Gaulla nad prevlado nadnacionalnih institucij (predvsem Evropske komisije ) nad integracijskim procesom, a so zamrli. Prvi vpliven vrh po odhodu de Gaulla je bil vrh v Haagu leta 1969, ki je dosegel dogovor o sprejemu Združenega kraljestva v Skupnost in začel zunanjepolitično sodelovanje (Evropsko politično sodelovanje), ki je povezovanje popeljalo onkraj gospodarstva.[7] [8]
Sestava
urediČlani Evropskega sveta so izvršilni vodje vsake od držav članic Evropske unije in predsednik Evropskega sveta ter predsednik Evropske komisije, ki pa nimata glasovalnih pravic. Število vseh članov je tako trenutno 29; 27 predstavnikov držav in dva predstavnika Evropske unije.
Predsednik Evropskega sveta
urediPredsednik sveta je predvsem politična vloga, ki organizira in predseduje političnim sestankom in išče konsenz ob pomembnih vprašanjih prihodnosti Evropske unije. Po sestankih poroča evropskem parlamentu. Prav tako je predstavnik in zastopnik Unije v eni osebi za skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko, ki ni podrejen Visokemu predstavniku za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije. Predsednik ima svoj urad, a nekatere funkcije sovpadajo tudi s predsednikom Evropske komisije in Visokim predstavnikov za zunanjo in varnostno politiko.
Seznam predsednikov
urediObdobje | Predsednik | Država | |
---|---|---|---|
1958 | Jan–Jun | Achille Van Acker
Gaston Eyskens (od 26. junija) |
Belgija |
Jul–Dec | Konrad Adenauer | Zahodna Nemčija | |
1959 | Jan–Jun | Charles de Gaulle | Francija |
Jul–Dec | Antonio Segni | Italija | |
1960 | Jan–Jun | Pierre Werner | Luksemburg |
Jul–Dec | Jan de Quay | Nizozemska | |
1961 | Jan–Jun | Gaston Eyskens [2]
Théo Lefèvre (od 25. aprila) |
Belgija |
Jul–Dec | Konrad Adenauer [2] | Zahodna Nemčija | |
1962 | Jan–Jun | Charles de Gaulle [2] | Francija |
Jul–Dec | Amintore Fanfani | Italija | |
1963 | Jan–Jun | Pierre Werner [2] | Luksemburg |
Jul–Dec | Jan de Quay [2]
Victor Marijnen (od 24. julija) |
Nizozemska | |
1964 | Jan–Jun | Théo Lefèvre [2] | Belgija |
Jul–Dec | Ludwig Erhard | Zahodna Nemčija | |
1965 | Jan–Jun | Charles de Gaulle [3] | Francija |
Jul–Dec | Aldo Moro | Italija | |
1966 | Jan–Jun | Pierre Werner [3] | Luksemburg |
Jul–Dec | Jo Cals
Jelle Zijlstra (od 22. novembra |
Nizozemska | |
1967 | Jan–Jun | Paul Vanden Boeynants | Belgija |
Jul–Dec | Kurt Georg Kiesinger | Zahodna Nemčija | |
1968 | Jan–Jun | Charles de Gaulle [4] | Francija |
Jul–Dec | Giovanni Leone
Mariano Rumor (od 12. decembra) |
Italija | |
1969 | Jan–Jun | Pierre Werner [4] | Luksemburg |
Jul–Dec | Piet de Jong | Nizozemska | |
1970 | Jan–Jun | Gaston Eyskens [3] | Belgija |
Jul–Dec | Willy Brandt | Zahodna Nemčija | |
1971 | Jan–Jun | Georges Pompidou | Francija |
Jul–Dec | Emilio Colombo | Italija | |
1972 | Jan–Jun | Pierre Werner [5] | Luksemburg |
Jul–Dec | Barend Biesheuvel | Nizozemska | |
1973 | Jan–Jun | Gaston Eyskens [4]
Edmond Leburton (od 26. januarja) |
Belgija |
Jul–Dec | Anker Jørgensen
Poul Hartling (od 19. decembra) |
Danska | |
1974 | Jan–Jun | Willy Brandt [2]
Walter Scheel (7.–16. maj) Helmut Schmidt (od 16. maja) |
Zahodna Nemčija |
Jul–Dec | Valéry Giscard d'Estaing | Francija | |
1975 | Jan–Jun | Liam Cosgrave | Irska |
Jul–Dec | Aldo Moro [2] | Italija | |
1976 | Jan–Jun | Gaston Thorn | Luksemburg |
Jul–Dec | Joop den Uyl | Nizozemska | |
1977 | Jan–Jun | James Callaghan | Združeno kraljestvo |
Jul–Dec | Leo Tindemans | Belgija | |
1978 | Jan–Jun | Anker Jørgensen [2] | Danska |
Jul–Dec | Helmut Schmidt [2] | Zahodna Nemčija | |
1979 | Jan–Jun | Valéry Giscard d'Estaing [2] | Francija |
Jul–Dec | Jack Lynch
Charles Haughey (od 11. decembra) |
Irska | |
1980 | Jan–Jun | Francesco Cossiga | Italija |
Jul–Dec | Pierre Werner [6] | Luksemburg | |
1981 | Jan–Jun | Dries van Agt | Nizozemska |
Jul–Dec | Margaret Thatcher | Združeno kraljestvo | |
1982 | Jan–Jun | Wilfried Martens | Belgija |
Jul–Dec | Anker Jørgensen [3]
Poul Schlüter (od 10. septembra) |
Danska | |
1983 | Jan–Jun | Helmut Kohl | Zahodna Nemčija |
Jul–Dec | Andreas Papandreou | Grčija | |
1984 | Jan–Jun | François Mitterrand | Francija |
Jul–Dec | Garret FitzGerald | Irska | |
1985 | Jan–Jun | Bettino Craxi | Italija |
Jul–Dec | Jacques Santer | Luksemburg | |
1986 | Jan–Jun | Ruud Lubbers | Nizozemska |
Jul–Dec | Margaret Thatcher [2] | Združeno kraljestvo | |
1987 | Jan–Jun | Wilfried Martens [2] | Belgija |
Jul–Dec | Poul Schlüter [2] | Danska | |
1988 | Jan–Jun | Helmut Kohl [2] | Zahodna Nemčija |
Jul–Dec | Andreas Papandreou [2] | Grčija | |
1989 | Jan–Jun | Felipe González | Španija |
Jul–Dec | François Mitterrand [2] | Francija | |
1990 | Jan–Jun | Charles Haughey [2] | Irska |
Jul–Dec | Giulio Andreotti | Italija | |
1991 | Jan–Jun | Jacques Santer [2] | Luksemburg |
Jul–Dec | Ruud Lubbers [2] | Nizozemska | |
1992 | Jan–Jun | Aníbal Cavaco Silva | Portugal |
Jul–Dec | John Major | Združeno kraljestvo | |
1993 | Jan–Jun | Poul Schlüter [3]
Poul Nyrup Rasmussen (od 25. januarja) |
Danska |
Jul–Dec | Jean-Luc Dehaene | Belgija | |
1994 | Jan–Jun | Andreas Papandreou [3] | Grčija |
Jul–Dec | Helmut Kohl [3] | Nemčija | |
1995 | Jan–Jun | François Mitterrand [3]
Jacques Chirac (od 17. maja) |
Francija |
Jul–Dec | Felipe González [2] | Španija | |
1996 | Jan–Jun | Lamberto Dini
Romano Prodi (od 17. maja) |
Italija |
Jul–Dec | John Bruton | Irska | |
1997 | Jan–Jun | Wim Kok | Nizozemska |
Jul–Dec | Jean-Claude Juncker | Luksemburg | |
1998 | Jan–Jun | Tony Blair | Združeno kraljestvo |
Jul–Dec | Viktor Klima | Avstrija | |
1999 | Jan–Jun | Gerhard Schröder | Nemčija |
Jul–Dec | Paavo Lipponen | Finska[note 1] | |
2000 | Jan–Jun | António Guterres | Portugalska |
Jul–Dec | Jacques Chirac [2] | Francija | |
2001 | Jan–Jun | Göran Persson | Švedska |
Jul–Dec | Guy Verhofstadt | Belgija | |
2002 | Jan–Jun | José María Aznar | Španija |
Jul–Dec | Anders Fogh Rasmussen | Danska | |
2003 | Jan–Jun | Costas Simitis | Grčija |
Jul–Dec | Silvio Berlusconi | Italija | |
2004 | Jan–Jun | Bertie Ahern | Irska |
Jul–Dec | Jan Peter Balkenende | Nizozemska | |
2005 | Jan–Jun | Jean-Claude Juncker [2] | Luksemburg |
Jul–Dec | Tony Blair [2] | Združeno kraljestvo | |
2006 | Jan–Jun | Wolfgang Schüssel | Avstrija |
Jul–Dec | Matti Vanhanen | Finska[note 1] | |
2007 | Jan–Jun | Angela Merkel | Nemčija |
Jul–Dec | José Sócrates | Portugalska | |
2008 | Jan–Jun | Janez Janša | Slovenija |
Jul–Dec | Nicolas Sarkozy | Francija | |
2009 | Jan–Jun | Mirek Topolánek
Jan Fischer (od 8. maja) |
Češka republika |
Jul–Dec | Fredrik Reinfeldt | Švedska |
Od leta 2009 stalni predsedniki
urediN. | Portret | Predsednik (rojstvo-smrt) |
Država | Začetek mandata | Konec mandata | Stranka | Evropska stranka | Sklici
| |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1 | Herman Van Rompuy (rojen 1947) |
Belgija | 1. december 2009 |
30. november 2014 |
CD&V | Evropska ljudska stranka | [9] | ||
| 4 leta, 364 dni
|||||||||
2 | Donald Tusk (rojen 1957) |
Poljska | 1. december 2014 |
30. november 2019 |
PO | Evropska ljudska stranka | [10] | ||
| 4 leta, 364 dni
|||||||||
3 | Charles Michel (rojen 1975) |
Belgija | 1. december 2019 |
Sedanji | MR | Stranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo | [11] | ||
4 leta, 338 dni |
Časovnica
urediČlani
uredi- Opombe
- ↑ Michel je že bil član Sveta od oktobra 2014 do oktobra 2019 kot Predsednik vlade Belgije.
- ↑ Mitsotakis je že bil Predsednik vlade, in zato tudi član Sveta, od julija 2019 do maja 2023.
- ↑ Tusk je že bil član Sveta od novembra 2007 do septembra 2014 kot Predsednik vlade, in od decemebra 2014 do novembra 2019 kot njegov predsednik.
- ↑ Membership in PNL is formally suspended while in office.
- ↑ Fico had already been Predsednik vlade, and therefore a member of the Council, from July 2006 to July 2010 and from April 2012 to March 2018.
Opombe
urediSklici
uredi- ↑ Art. 13 et seq of the Treaty on European Union
- ↑ Gilbert, Mark (2003). Surpassing Realism – The Politics of European Integration since 1945. Rowman & Littlefield. str. 219. ISBN 9780742519145.
- ↑ »Consolidated versions of the Treaty on European Union and the Treaty on the functioning of the European Union« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. avgusta 2017. Pridobljeno 2. decembra 2009.
- ↑ »EUROPA – The European Council: Presidency Conclusions«. European Commission. Pridobljeno 11. decembra 2011.
- ↑ »EUROPA : Home of the European Council and the Council of the EU – Consilium«. www.consilium.europa.eu (v angleščini). Pridobljeno 7. maja 2017.
- ↑ Art. 15(4) of the Treaty on European Union
- ↑ »Consolidated versions of the Treaty on European Union and the Treaty on the functioning of the European Union« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. avgusta 2017. Pridobljeno 2. decembra 2009.
- ↑ Stark, Christine. »Evolution of the European Council: The implications of a permanent seat« (PDF). Dragoman.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. julija 2007. Pridobljeno 12. julija 2007.
- ↑ Former President of the European Council, Herman Van Rompuy Arhivirano 2023-10-28 na Wayback Machine., European Council
- ↑ Former President of the European Council, Donald Tusk Arhivirano 2021-09-08 na Wayback Machine., European Council
- ↑ Charles Michel, President of the European Council, European Council