Sikhizem

Sikhizem je ena izmed najmlajših in najbolj razširjenih monoteističnih svetovnih religij. Ime izvira iz besede Sikh, iz sanskrtskega korena śiṣya, ki pomeni 'učenec' oz. śikṣa, kar pomeni 'navodilo'.^[1]^[2] Religija izvira iz regije Pandžab na severu Indije, nastala pa je v 15. stoletju.^[3]^[4] Privrženci sikhizma se imenujejo sikhi. Nauk napada hindujski kastni sistem, saj temelji na predpostavki o enakosti ljudi v božjih očeh. Sikhizem prakticira med 23 in 24 milijonov ljudi po vsem svetu,^[5] njihovo kulturno in versko središče pa je Amritsar. Glavni bog je v sikhizmu Ik Onkar.

Zgodovina

Začetki religije izvirajo iz verskih naukov prvega sikhovskega guruja, Nanak Deva.^[6] Nauke Guruja Nanaka je v naslednjih 200 letih razvilo devet gurujev, leta 1699 pa se je sikhizem pod vodstvom desetega guruja, Gobinda Singha, popolnoma izoblikoval kot samostojna religija.

Simbolika

Ik Onkār, simbol Boga

Simbol sikhizma je Ik Onkar, ki predstavlja enost in edinost boga. Sikhi namreč verjamejo, da bog nima oblike in nima družbenega spola. Verjamejo, da je bog pravzaprav nespoznaven in da je panteističen, zato sta molitev in univerzalna ljubezen edina načina, da se mu približamo.

Za sikhe so značilni nepostriženi lasje, glavnik, obredno bodalo, zapestnica in kratke hlače, ki jih lahko nosijo namesto spodnjega perila. Otroci so poimenovani po 1. črki prve besede, ki je v templju prebrana iz knjige Guru Granth Sahib. Partnerje izbira družina, pri obredu pa nevestin oče prinese vence in sveto knjigo. Hčerkino naglavno ruto poveže s turbanom moža. Skupaj gresta štirikrat okrog svete knjige.

Najpomembnejši verski objekt je zlati Zlati tempelj v Amritsarju.

Sikhovski koledar

Glavni članek: Koledar nanakšahi.

Koledar nanakšahi je sončni koledar, ki je bil sprejet na zasedanju odbora Shiromani Gurdwara Prabhandak in se uporablja od leta 1998. Pri tem gre za pomemben korak pri uveljavljanju sikhovske neodvisnosti od hinduizma. Razvil ga je Pal Singh Purewal z namenom, da zamenja koledar Saka. Štetje se začne na rojstni dan sikhovskega guruja, Nanak Deva 14. marca 1469 po Gregorijanskem koledarju.^[7]

Verski običaji

Sikhi imajo mnogo dnevnih molitev, povezanih z dnevno kopeljo in vstajanjem.

Praznovanje sikhov

Vaisakhi^[8]^[9] je eden pomembnejših praznovanj Sikhov. Sikhi ohranjajo stališča in zapuščino gurujev in mučencev. Zgodovinsko je mnogo praznovanj povezanih z luninem koledarju Bikrami.^[10] Leta 2003 se uporablja tudi koledar Nanakšahi.^[10]

Vaisakhi (13. april – 14. april)
- Nagar Kirtan je procesija himn, ki se odvija po skupnih prostorih v mesecu Vajsaki.

Nagar Kirtan za množico v ZDA

Band Chor Diwas
Hola Mohala je tradicija, ki jo je pričel Guru Gobind Singh. Gre za praznovanje povezano s športno vzgojo.^[11]^[12]
Gurpurb so praznovanja rojstnih dni gurujev in mučencev.

Ceremonije in običaji

Sikh poroka

Sikh pogrebna slavnost

Praznovanja so velikokrat povezana s romanjem ali potovanjem. Značilno za imenovanje otroka je, da vsak moški dobi ime SINGH, vsaka ženska pa ime KAUR. Pogrebna slovesnost vključuje kremacijo.^[13]

Khalsa

Khalsa (pomeni čist in suveren) je kolektivno ime, kot ga je dal Guru Gobind Singh za sikhe, ki so posvečeni. Sladkano vodo pomešajo z rezilom, nakar Sikh popije to vodo in moli prej določene molitve. Posvečeni Sikh dobi posebno ime in posebno opremo.^[14]

Prazniki

Hola mohala, ki se praznuje ob istem času kot hindujski holi, ob njem pa prirejajo različna tekmovanja,
divali, ki se praznuje 4 dni, zgodba o 6. Guruju,
baisakhi (prvi dan novega leta), rojstni dan Guruja Nanaka

Sikhovska diaspora

Sikhi predstavljajo približno 0,39%^[15] svetovne populacije. 83% Sikhov živi v Indiji, kar predstavlja 19,6 milijonov pripadnikov. 76% indijskih Sikhov živi v indijski zvezni državi Pandžab, kjer s 65 % prebivalstva tvorijo večino. Ostale večje sikhovske skupnosti (z več kot 200.000 prebivalci) so še v zveznih državah/zveznih teritorijih Harjana, Radžastan, Utar Pradeš, Delhi, Himačal Pradeš, Maharaštra, Utarakand ter Džamu in Kašmir.^[16]

Izven Indije je največja sikhovska skupnost v Kanadi, kjer živi okoli 468.670 Sikhov^[17] ter v Združenem kraljestvu, kjer živi 430.858 pripadnikov.^[18]

Sklici

↑ Singh, Khushwant (2006). The Illustrated History of the Sikhs. India: Oxford University Press. str. 15. ISBN 978-0-19-567747-8.
↑ Nabha, Kahan. Sahib Singh (1930). Gur Shabad Ratnakar Mahan Kosh (v pandžabščini). str. 720. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. marca 2005. Pridobljeno 29. maja 2006.
↑ W.Owen Cole; Piara Singh Sambhi (1993). Sikhism and Christianity: A Comparative Study (Themes in Comparative Religion). Wallingford, United Kingdom: Palgrave Macmillan. str. 117. ISBN 0333541073.
↑ Luis Moreno; César Colino (2010). Diversity and Unity in Federal Countries. McGill Queen University Press. str. 207. ISBN 978-0-7735-9087-8., Quote: "Hinduism, Buddhism, Jainism and Sikhism originated on the Indian subcontinent".
↑ »Sikhism:Its origin, history, holy text, etc«. religioustolerance.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2017. Pridobljeno 13. marca 2017.
↑ Singh, Patwant; (2000). The Sikhs. Alfred A Knopf Publishing. Pages 17. ISBN 0-375-40728-6.
↑ »What is the Sikh Nanakshahi calendar«. allaboutsikhs.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2008. Pridobljeno 9. maja 2008. Arhivirano 2008-05-10 na Wayback Machine.
↑ Cole, William Owen; Sambhi, Piara Singh (1995). The Sikhs: Their Religious Beliefs and Practices. Sussex Academic Press. str. 135–136. ISBN 978-1-898723-13-4. Since the time of Guru Amar Das it has been customary for Sikhs to assemble before their Guru.^{[mrtva povezava]}
↑ Kuiper, Kathleen (2010). The Culture of India. Rosen. str. 127. ISBN 978-1-61530-149-2.
↑ ^10,0 ^10,1 Nesbitt, Eleanor (2016). Sikhism: A Very Short Introduction. Oxford University Press. str. 122–123. ISBN 978-0-19-874557-0.
↑ Wellman, James K. Jr.; Lombardi, Clark (2012). Religion and Human Security: A Global Perspective. Oxford University Press. str. 112 note 18. ISBN 978-0-19-982775-6.
↑ Kaur Singh, Nikky-Guninder (2011). Sikhism: An Introduction. London / New York: I.B. Tauris. str. 93–94. ISBN 978-1-84885-321-8.
↑ »Sikh Reht Maryada – Funeral Ceremonies (Antam Sanskar)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2002. Pridobljeno 8. junija 2006. Arhivirano 2002-04-06 na Wayback Machine.
↑ Simmonds, David (1992). Believers All: A Book of Six World Religions. Cheltenham, England: Nelson Thornes. str. 120–121. ISBN 978-0-17-437057-4.
↑ »CIA Factbook«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2018. Pridobljeno 13. marca 2017. Arhivirano 2018-12-20 na Wayback Machine.
↑ Break down of Indian Sikh population by Indian States/Union territories Indian Census
↑ The Daily — 2011 National Household Survey: Immigration, place of birth, citizenship, ethnic origin, visible minorities, language and religion
↑ »British Sikh Report 2013« (PDF). Pridobljeno 21. junija 2016.

Ta članek o religiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Singh, Khushwant (2006). The Illustrated History of the Sikhs. India: Oxford University Press. str. 15. ISBN 978-0-19-567747-8.

[2] Nabha, Kahan. Sahib Singh (1930). Gur Shabad Ratnakar Mahan Kosh (v pandžabščini). str. 720. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. marca 2005. Pridobljeno 29. maja 2006.

[Cole-3] W.Owen Cole; Piara Singh Sambhi (1993). Sikhism and Christianity: A Comparative Study (Themes in Comparative Religion). Wallingford, United Kingdom: Palgrave Macmillan. str. 117. ISBN 0333541073.

[4] Luis Moreno; César Colino (2010). Diversity and Unity in Federal Countries. McGill Queen University Press. str. 207. ISBN 978-0-7735-9087-8., Quote: "Hinduism, Buddhism, Jainism and Sikhism originated on the Indian subcontinent".

[5] »Sikhism:Its origin, history, holy text, etc«. religioustolerance.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2017. Pridobljeno 13. marca 2017.

[6] Singh, Patwant; (2000). The Sikhs. Alfred A Knopf Publishing. Pages 17. ISBN 0-375-40728-6.

[Nanakshahi_calendar_@_allaboutsikhs.com-7] »What is the Sikh Nanakshahi calendar«. allaboutsikhs.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2008. Pridobljeno 9. maja 2008. Arhivirano 2008-05-10 na Wayback Machine.

[ColeSambhi1995p135-8] Cole, William Owen; Sambhi, Piara Singh (1995). The Sikhs: Their Religious Beliefs and Practices. Sussex Academic Press. str. 135–136. ISBN 978-1-898723-13-4. Since the time of Guru Amar Das it has been customary for Sikhs to assemble before their Guru.^{[mrtva povezava]}

[9] Kuiper, Kathleen (2010). The Culture of India. Rosen. str. 127. ISBN 978-1-61530-149-2.

[nesbittbc-10] 10,0 ^10,1 Nesbitt, Eleanor (2016). Sikhism: A Very Short Introduction. Oxford University Press. str. 122–123. ISBN 978-0-19-874557-0.

[11] Wellman, James K. Jr.; Lombardi, Clark (2012). Religion and Human Security: A Global Perspective. Oxford University Press. str. 112 note 18. ISBN 978-0-19-982775-6.

[12] Kaur Singh, Nikky-Guninder (2011). Sikhism: An Introduction. London / New York: I.B. Tauris. str. 93–94. ISBN 978-1-84885-321-8.

[13] »Sikh Reht Maryada – Funeral Ceremonies (Antam Sanskar)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2002. Pridobljeno 8. junija 2006. Arhivirano 2002-04-06 na Wayback Machine.

[14] Simmonds, David (1992). Believers All: A Book of Six World Religions. Cheltenham, England: Nelson Thornes. str. 120–121. ISBN 978-0-17-437057-4.

[15] »CIA Factbook«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2018. Pridobljeno 13. marca 2017. Arhivirano 2018-12-20 na Wayback Machine.

[16] Break down of Indian Sikh population by Indian States/Union territories Indian Census

[17] The Daily — 2011 National Household Survey: Immigration, place of birth, citizenship, ethnic origin, visible minorities, language and religion

[18] »British Sikh Report 2013« (PDF). Pridobljeno 21. junija 2016.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

[16]

[17]

[18]