Urejanje strani Andrew Huxley

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Andrew Huxley
| birth_name  = Andrew Fielding Huxley
| birth_date  = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| death_date  = <!-- WD -->
| death_place = <!-- WD -->
|nationality       = [[Anglež]]
|fields            = [[fiziolog]] in [[biofizik]]
|work_institutions = [[Kolidž Trinity (Univerza v Cambridgeu)|Kolidž Trinity]], [[Univerza v Cambridgeu]]<br />[[Univerzitetni kolidž v Londonu]]
|known_for         = teoretska razlaga [[akcijski potencial|akcijskih potencialov]]
|prizes            = [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino]] (1963)<br />[[Copleyjeva medalja]] (1973)
}}

[[sir (naziv)|Sir]] '''Andrew Fielding Huxley''', [[Red zaslug (Commonwealth)|OM]], [[predsednik Kraljeve družbe|PRS]], [[Angleži|angleški]] [[fiziolog]] in [[biofizik]], * [[22. november]] [[1917]], [[Hampstead]], [[London]], [[Anglija]], † [[30. maj]] [[2012]], [[Grantchester]], [[Cambridgeshire]], Anglija.

Rodil se je kot drugi sin angleškega pisatelja in urednika [[Leonard Huxley|Leonarda Huxleyja]], njegov ded je bil slavni naravoslovec [[Thomas Henry Huxley]]. Po očetovi strani sta njegova polbrata pisatelj [[Aldous Huxley]] in evolucijski biolog ter humanist [[Julian Huxley]].

Na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]] je sprva vpisal študij [[fizika|fizike]], kjer si je poleg drugih predmetov izbral tudi fiziologijo. Ta ga je pričela vedno bolj zanimati, zato se je odločil za to specializacijo. V Cambridgeu sta z [[Alan Lloyd Hodgkin|Alanom Lloydom Hodgkinom]] v [[1930.]] letih pričela s serijo poskusov z [[nevron|živčnimi celicami]], na podlagi katere sta razvila znameniti [[model (znanost)|model]], ki opisuje, kako se sprožajo in razširjajo [[akcijski potencial]]i v [[vzdražnost|vzdražnih]] celicah. Bila sta med prvimi, ki so uporabili [[elektrofiziologija|elektrofiziološko]] tehniko, imenovano [[metoda vpete membrane]] (''voltage-clamp''). Na podlagi meritev [[ion]]skih tokov sta opisala [[celična membrana|celično membrano]] kot [[električni krog]], kjer membrano opisuje [[kapacitivnost]], [[električni tok|tok]] skozi njo pa je sestavljen iz dveh glavnih komponent - [[natrij]]eve in [[kalij]]eve. Akcijski potencial nastane zaradi napetostno in časovno odvisnih sprememb v [[električna prevodnost|prevodnosti]] membrane za posamezne ione. Na podlagi meritev sta predpostavila obstoj [[ionski kanalček|ionskih kanalčkov]], ki so bili odkriti več desetletij kasneje. Njuni poskusi so bili tako uspešni tudi zaradi uporabe [[Kroghovo načelo|posebno primernega poskusnega subjekta]]. Odločila sta se za meritve na orjaških [[akson]]ih [[atlantski ligenj|atlantskega lignja]], ki so debeli tudi do 1&nbsp;mm, kar je bistveno olajšalo delo s takrat dostopnimi elektronskimi merilnimi napravami.

Huxley je na podlagi rezultatov poskusov razvil set [[diferencialna enačba|diferencialnih enačb]], ki opisujejo potek akcijskega potenciala. Enačbe veljajo za enega najzgodnejših matematičnih modelov v [[biokemija|biokemiji]] in so predstavljale osnovo za večino nevrobioloških modelov v naslednjih štirih desetletjih. S Hodgkinom sta delo (po prekinitvi zaradi [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]) končala in objavila leta 1952. Zanj sta leta 1963 prejela [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado]] (tretji dobitnik je bil [[John Carew Eccles]] za delo na [[električna sinapsa|sinapsah]]).<ref>{{navedi nobelprize.org |področje=fizmed |leto=1963 |accessdate=17.9.2009}}</ref>

Po tem se je posvetil raziskavam [[mišično tkivo|mišičnega tkiva]]. Njegov matematični model povezav med molekulami [[aktin]]a in [[miozin]]a, ki generirajo [[sila|silo]] za [[krčenje mišice|krčenje mišic]], je bil osnova za povsem novo razumevanje teh procesov in so ga kasneje razširili tudi na druge pojave gibanja živih [[celica|celic]]. Za delo z mišičnimi preparati je razvil [[interferenčni mikroskop]], [[mikrotom]] (poseben nož za delanje izredno tankih rezin za opazovanje pod [[elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]]) in mikromanipulator.

Od konca druge svetovne vojne do leta 1960 je bil raziskovalec in profesor na [[Kolidž Trinity (Univerza v Cambridgeu)|Kolidžu Trinity]] Univerze v Cambridgeu, nato pa je postal vodja oddelka za fiziologijo na [[Univerzitetni kolidž v Londonu|Univerzitetnem kolidžu v Londonu]]. Leta 1955 je postal član [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] iz Londona ter bil med letoma 1980 in 1985 tudi njen predsednik. Za njegov prispevek znanosti mu je kraljica [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] leta 1974 podelila [[Sir (naziv)|viteški naziv]].

== Sklici in opombe ==
{{opombe}}

== Viri ==
* {{navedi splet| url=http://nobelprize.org/nobel_prizes/medicine/laureates/1963/huxley-bio.html |title=Andrew F. Huxley - Biography |work=Nobelprize.org |publisher=[[Nobelov sklad]]}}
* {{navedi novico |url=http://www.guardian.co.uk/science/2012/may/31/sir-andrew-huxley?newsfeed=true |title=Sir Andrew Huxley |author=Tucker, Anthony |date=31.5.2012 |accessdate=1.6.2012 |work=The Guardian}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.alanmacfarlane.com/ancestors/huxley.htm Intervju z Andrewom Huxleyjem]. Alan Macfarlane, 5. oktober 2007.

{{-}}

{{Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino}}
{{Copleyjeva medalja}}
{{PredKraljevaDruzba}}

{{normativna kontrola}}

{{scientist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Huxlex, Andrew}}
[[Kategorija:Angleški fiziologi]]
[[Kategorija:Britanski biofiziki]]
[[Kategorija:Britanski nevroznanstveniki]]
[[Kategorija:Predsedniki Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Cambridgeu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Londonu]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziologijo ali medicino]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Angleški univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Angleški akademiki]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Združenega kraljestva]]