Asteroidna luna

243 Ida in njena luna Daktil.

Asteroidna luna je asteroid, ki kroži okoli drugega asteroida kot naravni satelit. Veliko asteroidov ima lune, nekatere so lahko tudi precej velike. Odkrivanje asteroidnih lun je zelo pomenbno. Iz njihovih tirnic lahko določamo njihovo gostoto in maso.

Asteroide z luno imenujemo dvojne asteroide. Ta izraz uporabljamo ne glede na to kako veliki sta posamezni komponenti asteroidnega sistema. Kadar je eno telo precej večje od drugega, ga imenujemo glavno (primarno) telo, drugo (manjše) pa drugotno (sekundarno).

Izvor

Izvor asteroidnih lun ni znan, čeprav obstoja veliko število domnev, ki hočejo njihov nastanek pojasniti. Splošno je priznano, da so asteroidne lune nastale iz nastalih teles ob trku asteroida z drugim asteroidom. Nastanek takega sistema je omejeno z vrtilno količino teles, ki sistem sestavljajo. Ta model je dober za sistem Pluton – Haron, manj dober pa je za sisteme, ki jih sestavljajo po velikosti primerljiva telesa. Razdalja med posameznimi članicami sistema asteroidnih lun je lahko od 1 km (pri 243 Ida, 3749 Balam) do preko 3000 km (pri 379 Huena). Pri čezneptunskih telesih je ta razdalja od 3000 do 50.000 km.

Odkrivanje

Prva asteroidna luna je bila Daktil, ki kroži okoli asteroida 243 Ida. Odkrila jo je sonda Galileo v letu 1993. Druga 45 Evgenija je bila odkrita leta 1998.

Do leta 2006 je bilo odkrito večje število asteroidnih lun.

Najdemo jih:

• v asteroidnem pasu,
• med Trojanci,
• med asteroidi, ki sekajo Zemeljino tirnico (blizuzemeljski asteroidi)
• v Kuiperjevem pasu.

Prvo odkrito dvojno čezneptunsko telo je bilo 1998 WW₃₁. Do februarja 2004 so odkrili še 37 asteroidnih lun z uporabo daljnogledov na Zemlji. Leta 2005 je bil odkrit prvi asteroid, ki je imal dve luni, to je bil asteroid 86 Silvija. Istega leta je bil odkrit tudi prvi asteroid iz Kuiperjevega pasu, ki ima dve luni. Asteroid 90 Antiopa je sistem dveh skoraj enakih asteroidov.

Zanimivi asteroidi z lunami

Ime glavnega telesa	Tip tirnice	Premer glav. telesa (km) (mere)	Ime lune	Premer lune (km) (mere)	Razdalja med paroma (km)
22 Kaliopa	Asteroidni pas	(215×180×150)	Linus	38 ± 6	1065 ± 8
45 Evgenija		214,6 ± 4,2 (305×220×145)	Mali princ	12,7 ± 0,8	1184 ± 12
87 Silvija		(385×265×230)	Rem (Silvija II)	7 ± 2	706 ± 5
			Romul (Silvija I)	18 ± 4	1356 ± 5
90 Antiopa		110 ± 16	S/2000 (90) 1	110 ± 16	170 ± 1
121 Hermiona		(254×125)	S/2002 (121) 1	12 ± 4	768 ± 11
243 Ida		(59,8×25,4×18,6)	Daktil	(1,6 × 1,4 × 1,2)	108
283 Ema		148,1 ± 4,6	S/2003 (283) 1	12	596 ± 3
617 Patroklej	Jupitrov Trojanec	121,8 ± 3,2	Menoet	112,6 ± 3,2	685 ± 40
762 Pulkova	Asteroidni pas	137,1 ± 3,2	S/2000 (762) 1	20	810
1313 Berna		11	S/2004 (1313) 1	11	35
Čezneptunska telesa
(47171) 1999 TC36	Plutino	590?	S/2001 (47171) 1	250?	7640 ± 460
58534 Logos	Kubevan	80	Zoe	66	8.010 ± 80
65489 Keto	Razpršeni disk	193?	Fork	146?	1.842 ± 46
(79360) 1997 CS29	Kubevan	305	S/2005 (79360) 1	292	2300
(82075) 2000 YW134	Razpršeni disk	431	S/2005 (82075) 1	237	1900
Pluton	Plutino	2306 ± 20	Haron (Pluton I)	1207 ± 3	19.571 ± 4
			Niks (Pluton II)	44-130	48.675 ± 120
			Hidra (Pluton III)	44-130	64.780 ± 90
Haumea (Santa)	Kubevan	1400	Hiʻiaka	310	49.500 ± 400
			Namaka	170	39.300
Erida	Razpršeni disk	2400 ± 100	Disnomija	300-400	30.000-36.000
1998 WW31	Kubevan	133 ± 15	S/2000 (1998 WW31) 1	110 ± 12	22.300 ± 800
2001 QG298	Plutino	260×205×185	S/2000(2001 QG298 1	265×160×150	400

Glej tudi

• seznam asteroidnih lun