Cerkveno leto
Katoliški koledar (oziroma liturgični koledar Rimskokatoliške Cerkve) je koledar, ki določa bogoslužna opravila Rimskokatoliške Cerkve za vsak dan v letu. Od leta 1582 uporablja katoliška Cerkev za ta namen gregorijanski koledar, ki je hkrati postal tudi svetovno najbolj razširjeni koledar.
Katoliški koledar določa razpored praznikov, bogoslužnih opravil in branja božje besede. Skupno ime za potek teh dogodkov je bogoslužno ali liturgično leto. Razpored svetniških godov prikazuje katoliški koledar svetnikov.
Liturgično leto
Liturgično (bogoslužno) leto določata največja krščanska praznika božič in velika noč. Čas pred božičem se imenuje advent (ali adventni čas), čas po božiču se imenuje božični čas. Čas pred veliko nočjo se imenuje postni čas, čas po veliki noči pa velikonočni čas. Ostali deli leta se imenujejo navadni čas ali čas med letom.
Adventni čas ali advent
Advent se začne s prvo adventno nedeljo (nedelja med 27.11. in 3.12.) in traja štiri tedne. Konča se s svetim večerom (24. decembra). Advent je čas priprave na božič - rojstvo odrešenika človeštva Jezusa Kristusa (latinsko: adventus redemptoris = prihod odrešenika). Adventni čas označuje vijolična liturgična barva.
Tradicionalni okras adventa je adventni venček s štirimi svečami: na prvo adventno nedeljo verniki prižgejo prvo svečo, na drugo adventno nedeljo drugo svečo itd. V novejšem času se uveljavljajo adventni koledarji za otroke: otroci vsak dan v adventu odprejo predalček v koledarju in dobijo simbolično darilce.
Praznika v adventu:
- 6. december: Miklavž
- 8. december: Marijino brezmadežno spočetje
Božični čas
Božični čas se začne na božič (25. decembra) s posebno mašo - polnočnico in traja do praznika Jezusovega krsta (nedelja po 6. januarju). Liturgična barva božičnega časa je bela.
V božičnem času se verniki spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. Značilen simbol tega časa so jaslice, ki prikazujejo, kako se je Jezus rodil v hlevčku, ker Jožef in Marija nista dobila boljšega prenočišča.
Prazniki v božičnem času:
- 25. december: božič - rojstvo Jezusa Kristusa
- nedelja po božiču: sveta družina
- 1. januar: Marija Božja mati (po starem Jezusovo obrezovanje)
- 6. januar: Gospodovo razglašenje ali sveti trije kralji
- nedelja po 6. januarju: Jezusov krst
Pomensko se v božični čas vključuje tudi:
- 2. februar: Gospodovo darovanje ali svečnica
Navadni čas (prvi del)
Nedelja Jezusovega krsta se sicer imenuje tudi prva navadna nedelja, a navadni čas se uradno začne šele en dan pozneje in traja do pustnega torka (tri do osem tednov). Liturgična barva navadnega časa je zelena.
Postni čas
Postni čas traja od pepelnične srede do velike sobote. Imenuje se tudi štiridesetdnevni post, vendar v resnici traja 46 dni. Postni čas je čas priprave na največji krščanski praznik - veliko noč. Tudi začetek postnega časa je določen z datumom velike noči. Postni čas vključuje šest postnih nedelj: 5. postna nedelja se imenuje tiha nedelja (ker na ta dan ni cerkvenega petja), 6. postna nedelja pa se imenuje cvetna nedelja. Liturgična barva postnega časa je vijolična.
Ob petkih v postnem času velja za (odrasle, zdrave) vernike zdržek od mesnih jedi, na pepelnično sredo in veliki petek pa strogi post. V postnem času se verniki spominjajo Jezusovega trpljenja z molitvijo križevega pota.
Prazniki v postnem času:
- 46 dni pred veliko nočjo: pepelnična sreda
- 19. marec: sveti Jožef
- 25. marec: Marijino oznanjenje
- 7 dni pred veliko nočjo: cvetna nedelja
- zadnji trije dnevi pred veliko nočjo - velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek, velika sobota
Velikonočni čas
Velikonočni čas traja od velike noči do praznika svete Trojice. Prvi teden po veliki noči se imenuje velikonočni teden in predstavlja podaljšano praznovanje velike noči. Velikonočni čas vsebuje sedem velikonočnih nedelj: za prvo šteje kar velika noč, druga se imenuje tudi bela nedelja. En teden po sedmi velikonočni nedelji je praznik binkošti, še en teden pozneje pa praznik svete Trojice s katerim se zaključi velikonočni čas. Liturgična barva velikonočnega časa je bela.
Prazniki v velikonočnem času:
- nedelja po prvi pomladni polni luni: velika noč
- 39 dni po veliki noči: vnebohod
- 49 dni po veliki noči: binkošti
- 56 dni po veliki noči: Sveta Trojica
Pomensko se v velikonočni čas vključuje tudi:
- četrtek po sveti Trojici: sveto rešnje telo in kri - telovo
Navadni čas (drugi del)
Od konca velikonočnega časa do začetka adventa traja drugi del navadnega časa (časa med letom). Liturgična barva navadnega časa je zelena.
Prazniki v navadnem času:
- tretji petek po binkoštih: srce Jezusovo
- 24. junij: rojstvo Janeza Krstnika (kres)
- 29. junij: sveti Peter in Pavel
- 6. avgust: Jezusova spremenitev
- 15. avgust: Marijino vnebovzetje - veliki šmaren
- 8. september: Marijino rojstvo - mali šmaren
- 14. september: povišanje svetega križa
- 1. november: vsi sveti
- 2. november: spomin vseh vernih rajnih - verne duše
- zadnja navadna nedelja: Kristus kralj vesoljstva
Marijina meseca
Koledar katoliške Cerkve posveča Mariji kar dva meseca posebnih pobožnosti:
- Mesec maj je posvečen Mariji osebno. Verniki so v maju vabljeni k mašam, ki se imenujejo šmarnice (šmarne maše).
- Oktober je posvečen molitvi rožnega venca. Verniki so vabljeni, da v oktobru vsak dan molijo to molitev posvečeno Mariji.