Homer
Homer [homêr] (starogrško Όμηρος: Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
O njegovem življenju je znano malo gotovega in nekateri domnevajo, da je zgolj izmišljena oseba. Najverjetneje pa je bil eden rapsodov, potujočih starogrških pevcev, ki so potovali po deželi in ob spremljavi lire peli pesmi. Najverjetneje je bil slep. Njegov rojstni kraj ni znan, zato si ga prisvajajo številna mesta v današnji Grčiji in Turčiji.
Poznavanje Homerjevih del je bil, kot se zdi, del splošne izobrazbe starih Grkov (pozneje tudi Rimljanov). Platon in Aristotel sta ga večkrat citirala, Vergil se je zgledoval po njem pri pisanju svoje Eneide, vpliv njegovih del pa je opaziti v evropski književnosti in umetnosti vse do danes.
Homersko vprašanje
Z izrazom homersko vprašanje sta opredeljeni dve problematiki. Prvo vprašanje, ki si ga zastavljajo literarni zgodovinarji, je: ali je Homer sploh zares živel oziroma ali je avtorju dveh največjih epov antične Grčije - Iliade in Odiseje - resnična zgodovinsko osebnost. Drugi del homerskega vprašanja sprašuje,ali je oba epa lahko napisal en sam avtor. Tako glede Iliade kot glede Odiseje se pojavljajo dvomi. Zaradi jezikovnih in drugih razlik med epoma nekateri namreč menijo, da je Odiseja vsaj za generacijo mlajša od Iliade. Nemški klasični filolog Friedrich August Wolf je oblikoval teorijo, da sta bila epa v osnovi sestavljena iz več krajših pesmi, ki so jih po ukazu atenskega tirana Pizistrata združili v celoto. (vir: Homer, Odiseja, izdaja KONODOR, MK 1994, stran 117)
Homerju so včasih pripisovali tudi avtorstvo naslednjih del:
- komičnega epa Batrahomiomahija (Βατραχομυομαχία) (Vojna med žabami in mišmi)
- zbornika homerskih himn
in še nekaterih izgubljenih oziroma le delno ohranjenih del.
V slovenščino je Iliado in Odisejo prevedel Anton Sovre.