Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Pojdi na vsebino

Pion

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 17:05, 16. januar 2017 od SportiBot (pogovor | prispevki) ({{normativna kontrola}})
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Pion
Kvarkovska zgradba piona.
Sestava:


Statistika: bozonska (hadron)
Skupina: mezon
Interakcija: močna
Simbol(i):
Antidelec: :
:
:
Predpostavil: Hideki Jukava (1935)
Odkril: Cecil Powell, César Lattes in Giuseppe Occhialini (1947)
Masa: π± : 139,57018 MeV/c2

π0 : 134,9766 MeV/c2

Električni naboj: π+ : +1 e0

π0 : 0 e0
π- : -1 e0

Spin: 0

Pion (oznaka ) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s . Pioni so najlažji mezoni.

Lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Pioni so bozoni (njihov spin je 0). Sestavljeni so iz kvarkov prve generacije. Pion π+ je sestavljen iz enega kvarka u in enega antikvarka d. Pion π- je njegov antidelec, ki je sestavljen je iz kvarka d in antikvarka u. Nenabiti pion (π0) je antidelec sam sebi. Barionsko število in izospin pionov je 0.

Razpad pionov

[uredi | uredi kodo]

Razpad nabitih pionov

[uredi | uredi kodo]
Feynmanov diagram najbolj pogostega razpada nabitega piona.

Piona in razpadeta na naslednji način

Razpad nenabitega piona

[uredi | uredi kodo]
(verjetnost razpada (98,798 ± 0,032)%)
(verjetnost razpada (1,198 ± 0,032)%)

Pregled pionov

[uredi | uredi kodo]

V preglednici so podani nekateri osnovni podatki o pionih:

oznaka piona pion
oznaka
antidelec
oznaka
sestava
(kvarki) [1]
mirovna masa (MeV/c2) IG JPC S C B' srednji življenjski čas (s) razpad

(>5% razpadov)

π+[2] π+ π- u antikvark d 139,570 18(35) 1 0 0 0 0 2,6033 ± 0,0005 . 10-8 µ+ + νµ
π0 [3] π0 sam sebi 134,976 6 ± 0,000 6 1 0−+ 0 0 0 8,4 ± 0.6 × 10−17 γ + γ

Opombe in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. C. Amsler et al.. (2008): Quark Model
  2. C. Amsler et al.. (2008): π±
  3. C. Amsler et al.. (2008): - π0

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]