Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Pojdi na vsebino

Verne duše

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Verne duše
Rudolph Blättler, lesorez: Občestvo svetnikov z vstalim Zveličarjem, angeli in trpečimi dušami v vicah[1]
Uradno imeSpomin vseh vernih rajnih (latinsko: Commemoratio Omnium Fidelium Defunctorum)
Druga imenaVernih duš dan
Obeležujejo gaanglikanska skupnost
pravoslavne Cerkve
Luteranci
Rimskokatoliška cerkev
in metodisti,
in še mnogi drugi kristjani
Liturgična barvavijoličasta, črna
VrstaKrščanstvo
PomenObčestvo kristjanov na zemlji je povezano s trpečimi dušami v vicah, da bi se pridružile zveličanim v nebesih
Praznovanjasveta maša, molitve za rajne, obisk pokopališča, odpustki, ljudske šege in navade
Obeleževanjegoreča sveča, krizantema, križ
Začetek1. november opoldne
Konec2. november opolnoči
Datum2. november (Zahodno krščanstvo)
nedelja po Binkoštih (Vzhodno krščanstvo)
zadušnice štirikrat letno, tudi prvo soboto v novembru (Srbska pravoslavna Cerkev).
Sorodni praznikiVsi sveti
Dan mrtvih

Verne duše (tudi vernih duš dan, vseh vernih duš dan, spomin vseh vernih rajnih ) je krščanski praznik, ki se obhaja v katoliški Cerkvi 2. novembra v spomin na zveličane člane Cerkve, ki se še očiščujejo v vicah.

[2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Že v stari zavezi sveto pismo hvali molitev za rajne (2 Mkb).

V starokrščanski dobi so imena umrlih bratov zapisali na diptih[3]. V 6. stoletju so se v benediktinskih samostanih spominjali rajnih članov na binkošte. V Španiji je obstajal tak dan že za časa svetega Izidorja († 636). Widukind, corveyski opat okrog 980, poroča, da so opravljali molitve za rajne 1. oktobra. To navado je sprejela in blagoslovila celotna Cerkev.

Sveti Odilon, opat v Clunyju († 1048), je leta 998 ukazal vsem sebi podrejenim samostanom – bilo jih je okrog tisoč –, naj 1. novembra popoldne po vseh cerkvah zvoni mrtvim v spomin, menihi naj molijo večernice za mrtve, drugi dan pa naj za mrtve opravijo slovesen oficij (molitveno bogoslužje), darujejo zanje sveto mašo ter delijo miloščino. Pobožnost se je najprej razširila po benediktinskih in kartuzijanskih samostanih, v naslednjih stoletjih pa se je udomačila povsod po Evropi. Sredi stisk prve svetovne vojne je papež Benedikt XV. leta 1915 dovolil, da vsak duhovnik daruje na ta dan tri svete maše za rajne.[4][5]

Vsebina praznika

[uredi | uredi kodo]

Ime praznika

[uredi | uredi kodo]

Spominu vernih rajnih – vernim dušam v vicah – je posvečen že popoldan praznika vseh svetih in cel naslednji dan, 2. novembra. V Sloveniji je 1. november državni praznik dan spomina na mrtve, ki pa se precej razlikuje od omenjenih krščanskih praznikov.

Na Slovenskem se je za današnji spominski dan vseh rajnih udomačilo ime verne duše. Uradni naziv je spomin vseh vernih rajnih, in sicer kot prevod iz latinščine: Commemoratio Omnium Fidelium Defunctorum. Uporablja se tudi vseh vernih duš dan oziroma vernih duš dan.

Občestvo svetnikov

[uredi | uredi kodo]

Rimski martirologij pravi:

Danes je slovesni spomin vseh umrlih vernikov. Pravkar se je Cerkev kot skupno nežna čuteča mati potrudila, da bi poveličevala s primernimi slavospevi vse svoje otroke v nebeškem veselju. Zdaj pa bi v svoji materinski skrbi vsem svojim otrokom, ki trpijo v kraju očiščevanja, s svojo mogočno priprošnjo pri Kristusu, svojem Gospodu in Ženinu, rada pomagala, da bi čim prej mogoče bili sprejeti v občestvo nebeščanov.

Verni ljudje prosijo za svoje pokojne, ki so morda še v kraju očiščevanja in zorenja za nebesa. Temu kraju ali pravzaprav stanju pravimo vice. To stanje nastopi takoj po smrti za tiste duše, ki imajo v sebi božje življenje posvečujoče milosti, pa še niso zadostile za grehe, ki so jih v življenju storile, ali pa jih teži krivda malih grehov. Kako dolgo traja očiščevanje v vicah pri posameznih dušah, tega ne moremo vedeti. Same si te duše ne morejo pomagati; čas zasluženja je bil zanje končan s trenutkom smrti. Pač pa jim moremo pomagati mi, ki spadamo še k »potujoči Cerkvi«. S svojo priprošnjo jim morejo pomagati tudi zveličani v nebesih. Temelj za to je tisto nadnaravno dejstvo, ki ga izraža člen apostolske vere: »Verujem v občestvo svetnikov.«[6]

Maša, molitev, odpustek

[uredi | uredi kodo]

Cerkev je že od prvih časov dalje častila spomin svojih rajnih ter darovala priprošnje v njihovo korist, predvsem evharistično daritev, da bi potem, ko so bili očiščeni, mogli dospeti do blaženega gledanja Boga. Cerkev priporoča tudi miloščino, odpustke in spokorna dela v korist rajnim.

Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor o občestvu z rajnimi pravi:

V globoki zavesti medsebojne povezanosti celotnega skrivnostnega telesa Jezusa Kristusa je potujoča Cerkev že od prvih časov krščanske vere z veliko pobožnostjo gojila spomin na rajne[7] in je zanje darovala tudi spravno-prosilna dela, »ker je sveta in zveličavna misel moliti za rajne, da bi bili rešeni grehov (2 Mkb 12,46)«. To častitljivo vero naših prednikov glede življenjske povezanosti z brati, ki so v nebeški slavi ali se še po smrti očiščujejo, ta sveti zbor z veliko spoštljivostjo sprejema in potrjuje odloke drugega nicejskega[8], florentinskega [9] in tridentinskega cerkvenega zbora.[10][11]

Glede odpustkov pa Katekizem katoliške Cerkve uči:

Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Prejme ga kristjan, ki je pravilno pripravljen pod določenimi pogoji ob pomoči Cerkve, katera v službi odrešenja z oblastjo razdeljuje in naklanja zaklad zadostitev Kristusa in svetnikov. Odpustek je delen ali popoln v tem smislu, da nas delno ali popolnoma reši časnih kazni, ki jih dolgujemo za grehe. Odpustke moremo naklanjati ali živim ali rajnim.[12]

Spominu vernih rajnih je posvečen že popoldan praznika vseh svetih. V prvih osmih dneh novembra pa Cerkev za obisk pokopališča in molitev za rajne naklanja popolni odpustek. Prav tako dobi odpustek v vseh cerkvah in javnih kapelah na dan 1. in 2. novembra, ali prejšnjo ali naslednjo nedeljo, kdor moli vsaj očenaš, zdravamarijo, čast bodi in vero po papeževem namenu in je bil pri spovedi in obhajilu ter ni navezan na noben greh.

Za dosego popolnega odpustka moramo opraviti delo, ki je obdarovano z odpustkom, in izpolniti tri pogoje: opraviti zakramentalno spoved, prejeti sveto obhajilo in moliti v papežev namen. Zahteva se poleg tega tudi, da nismo navezani na katerikoli, tudi mali greh. Kadar nimamo takega popolnega razpoloženja ali ne izpolnimo zapovedanih treh pogojev, je odpustek samo delen.[13]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Requiem aeternam dona eis, Domine,
et lux perpetua luceat eis!
Gospod, daj jim večni pokoj
in večna luč naj jim sveti!
Razsvetljeno počivališče rajnih na Vseh vernih duš dan z upanjem na združenje s prijatelji in znanci v nebesih.

Opombe in reference

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Otto Bitschnau. Das Leben der Heiligen Gottes. str. 815.
  2. ↑ Silvester Čuk. Svetnik za vsak dan II. str. 197.
  3. ↑ diptih sta ploščici, na kateri so zapisali imena papeža in drugih patriarhov, ki so se jih duhovniki spominjali pri maši
  4. ↑ »All Souls' Day«. Catholic Encyclopedia New Advent. Pridobljeno 1. novembra 2012.
  5. ↑ Silvester Čuk. Svetnik za vsak dan II. str. 198.
  6. ↑ S. Čuk. Svetnik za vsak dan II. str. 197-198.
  7. ↑ o tem govorijo mnogi napisi v Rimskih katakombah
  8. ↑ 2. Nicejski koncil, Acta VII: Denz. 302 (600)
  9. ↑ Florentinski koncil, Decretum pro Graecis: Denz. 693 (1304)
  10. ↑ Tridentinski koncil sessio 25, Decretum de Purgatorio: Denz. 983 (1820)
  11. ↑ odlok 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora C 50,1 (Dogmatična konstitucija o Cerkvi – Lumen gentium)
  12. ↑ Mednarodna papeška katehetska komisija. Katekizem katoliške Cerkve točka 1471. str. 389.
  13. ↑ papež Pavel VI. Apostolska konstitucija Indulgentiarum doctrina št. 7. str. 34.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • S. Bálint: Ünnepi kalendárium I-II. A Mária-ünnepek és jelesebb napok hazai és középeurópai hagyományvilágából. Szent István Társulat Budapest 1977.
  • O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
  • C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
  • C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
  • A. Ender: Die Geschichte der Katholischen Kirche, Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
  • Gy. Goyau: A pápaság egyetemes története. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900. (232 oldal).
  • E. Horváth: Régészet, Teológia-Kaechetikai Intézet, Szabadka (Subotica) 2011
  • Katekizem katoliške Cerkve. Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993.
  • N. Kuret: Praznično leto Slovencev I-II. Družina, Ljubljana 1989.
  • Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
  • M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
  • Papež Pavel VI: Apostolska konstitucija Indulgentiarum doctrina. Apostolska konstitucija, s katero se razglaša nova ureditev svetih odpustkov. Slovenski prevod, Nadškofijski ordinariat v Ljubljani 1967.
  • Odloki Drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Verne duše.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Verne_duše&oldid=5982401«