Višprijska dolina
Višprijska dolina Gitschtal | ||
|---|---|---|
Občina | ||
 | ||
| ||
  Višprijska dolina Geografska lega v Avstriji | ||
| 46°40′47″N 13°15′38″E / 46.67972°N 13.26056°E | ||
| Država |  Avstrija | |
| Dežela | Koroška | |
| Politični okraj | Šmohor | |
| Površina | ||
| • Skupno | 56,48 km2 | |
| Nadm. višina | 817 m | |
| Prebivalstvo (2024-01-01)[2] | ||
| • Skupno | 1.235 | |
| • Gostota | 22 preb./km2 | |
| Časovni pasovi | UTC+1 (CET/CEST) | |
| UTC+2 (CET/CEST) | ||
| Poštna številka | 9622 | |
| Omrežna skupina | 0 42 86 | |
| Avtomobilska oznaka | HE | |
| Št. občine | 20320 | |
| Spletna stran | www.gitschtal.at | |
Višprijska dolina (nemško Gitschtal) je občina v istoimenski gorski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Geografija
Geografska lega
Občina leži v 15 kilometrov dolgi Višprijski dolini, ki je stranska dolina Gornje Ziljske doline. Dolina se razteza od Šmohorja navzgor proti severozahodu. Po dolini teče rečica Gössering, ki se izliva v Ziljo južno od Šmohorja.
Dno doline je široko povprečno en kilometer, njena nadmorska višina postopoma pada od 880 do 600 m nadmorske višine. Občinske meje na gorskih grebenih potekajo na severu po Mittagsnockom na 1508 m in na jugu (proti Gornji Ziljski dolini) z Hochwarter Höhe do 1688 m. Pokrajino na zahodu tvori gorovje Reißkofel (2371 m), pri čemer se meja občine Višprijska dolina razteza do prelaza, in sicer Sattelnocka na višini 2033 m. Na vzhodu občinskega območja poteka občinska meja do golega vrha Golza z 2004 m, ki se proti severu strmo spušča proti Weißenseeju.
Naselja v občini
Občina Višprijska dolina je sestavljena iz dveh katastrskih občin: Šent Lovrenc (nemško St. Lorenzen), in Višprije. Občina obsega naslednjih 10 naselij (v oklepaju prebivalstvo na 1. januarja 2024[3]):
|
|
Sosednje občine
Zgodovina
Prva dokumentirana omemba kraja v Višprijski dolini je bila vas Višprije (nemško: Weißbriach) iz leta 1331.
Ni znano ali je nemško ime glavnega naselja t.j. kraja Weißbriach povezano s plemiško družino Weißbriach iz istoimenskega gradu v Lungavu, ki so bili prvotno ministeriali salzburških nadškofov. Staroslovensko poimenovanje vasi v stranski dolini Ziljske doline je gotovo udomačena popačenka originalnega nemškega naziva.
Od 16. stoletja naprej so v Višprijski dolini kopali plemenite kovine in kasneje železovo rudo. V Gösseringgrabnu so bile kovačnice z repnim kladivom na vodni pogon, ki jih je sredi 17. stoletja kupil baron Kranz in so zagotavljali strm gospodarski vzpon vse do zaprtja v 19. stoletju.
Turizem v Višprijski dolini se je začel v drugi polovici 19. stoletja, Kneippovo zdravilišče pa je bilo zgrajeno po prvi svetovni vojni.
Današnja občina Višprijska dolina je bila sprva ustanovljena kot občina Višprije (nemško: Weißbriach) leta 1850. V okviru občinske strukturne reforme sta bili prej neodvisni občini Višprije in Šent Lovrenc v Višprijski dolini leta 1973 združeni v občino Višprijska dolina.
Prebivalstvo
Po popisu prebivalstva leta 2001 je imela občina Višprijska dolina 1.321 prebivalcev. 58,1 % prebivalcev se je prištevalo k evangeličanom, 38,8% pa k rimo-katolikom.
Gospodarska dejavnost
Intenzivno rudarjenje je v regiji potekalo od 13. do 16. stoletja. Zlato, srebro in železova ruda so bile glavne rudarske surovine. Danes je les prevzel mesto najpomembnejšega izdelka. Prebivalstvo živi pretežno od turizma in kmetijstva. Turistični koncept se osredotoča predvsem na pohodnike in smučarje ter tekače na smučeh, željne sprostitve. Število prenočitev je v 2019 znašalo 144.000. Turizem ima dve sezoni z vrhuncem februarja in avgusta.
Znane osebe povezane z Višprijami (Weißpriach)
- Ulrich von Weißbriach († 1501/1503), Deželni glavar Vojvodine Koroške od 1489 do 1501
- Johann Koplenig (1891–1968), sopodpisnik Deklaracije o neodvisnosti in vodilni član začasne državne vlade od aprila do decembra 1945, 20 let partijski vodja KPÖ , rojen v Jadersdorfu
Znamenitosti v občini
- Katoliška farna cerkev Višprije iz 1331 z zvonom iz 15. stoletja
Sklici
- ↑ Regionalinformation, bev.gv.at
- ↑ »Bevölkerung zu Jahresbeginn nach administrativen Gebietseinheiten (Bundesländer, NUTS-Regionen, Bezirke, Gemeinden) 2002 bis 2024 (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.
- ↑ Statistik Austria, Bevölkerung am 1.1.2024 nach Ortschaften
Zunanje povezave
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
