Ščit (ozvezdje)

Ščit

Ozvezdje
Seznam zvezd v ozvezdju Ščit
Latinsko ime	Scutum
Kratica	Sct
Rodilnik latinskega imena	Scuti
Simbolika	Ščit
Rektascenzija	19
Deklinacija	-10
Površina	109 kv. stopinj (°)² (84. po velikosti)
Glavne zvezde	2
Bayer/Flamsteed zvezde	7
Zvezde s planeti	1
Zvezde svetlejše kot 3,00m	0
Zvezde znotraj 10,00 pc (32,62 ly)	0
Najsvetlejša zvezda	α Ščita (3,85m)
Najbližja zvezda	LHS 3398 (41,54 sv.l., 12,74 pc)
Messierova telesa	2
Meteorski roji	Junijski Skutidi
Sosednja ozvezdja	Orel Strelec Rep Kače
Vidno na širinah med +80° in −90°. Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - avgust.

Ščit je majhno ozvezdje na južni nebesni polobli. Uveljavilo se je v 17. stoletju.

Zgodovina

Ozvezdje Ščit je leta 1684 ustvaril Johannes Hevel, ki ga je originalno poimenoval Ščit Sobieskega po poljskem kralju Janu III. Sobieskemu. Pozneje je bilo ime pokrajšano v Ščit. Pet najsvetlejših zvezd v Ščitu (α Ščita, β Ščita, δ Ščita, ε Ščita in η Ščita) je bilo predhodno znanih kot 1, 6, 2, 3 in 9 Orla.

Omembe vredne značilnosti

Zvezde

Ščit kakor s prostim očesom.

Ščit ni svetlo ozvezdje. Najsvetlejša zvezda v Ščitu, Alfa, ima navidezni sij 3^m85. Beta sledi z magnitudo 4,22 in nato Delta Ščita z magnitudo 4,72. Beta je dvojna zvezda. Svetlejša ima spektralni tip podoben Soncu, samo da je 1270-krat svetlejša. Delta je modrobela orjakinja, ki se premika v smeri Osončja. Čez 1.300.000 let bo samo 10 svetlobnih let oddaljena od nas in bo svetlejša kot je Sirij sedaj (glej tudi Seznam najsvetlejših zvezd v zgodovini). V Ščitu se prav tako nahaja največja znana zvezda, pulzirajoča spremenljiva rdeča orjakinja UY Ščita.

Nezvezdni objekti

Glede na to, da ni veliko ozvezdje, vsebuje Ščit kar nekaj razsutih kopic, prav tako pa kroglastih kopic. Najbolj znana nezvezdna objekta v Ščitu sta kroglasta kopica Messier 11 in razsuta kopica Messier 26.