Železniška postaja Jesenice
Železniška postaja Jesenice | |
---|---|
Splošno | |
Država: | Slovenija |
Upravljavec: | Slovenske železnice |
Dolžina postaje | |
Začetna stacionaža: | 629,859 km |
Končna stacionaža: | 630,170 km |
Dolžina postaje: | 311 m |
Tiri (dolžina) | |
Tir 1: | 250 m |
Tir 2: | 290 m |
Tir 3: | 408 m |
Tir 4: | 618 m |
Tir 5: | 584 m |
Tir 6: | 625 m |
Tir 7: | 693 m |
Tir 11: | 687 m |
Tir 12: | 621 m |
Tir 13: | 584 m |
Tir 14: | 379 m |
Tir 15: | 526 m |
Tir 16: | 502 m |
Tir 17: | 477 m |
Peroni (dolžinaxširina): | |
Peron 1: | 306x10,8 m |
Peron 3: | 256x9,8 m |
Signalnovarnostne naprave: | |
Vir: | |
Vir: | AZP.si - Program omrežja 2007 |
Jesenice - Železniška postaja | |
Lega | Cesta Maršala Tita 19, Jesenice Občina Jesenice |
Koordinati | 46°26′10.86″N 14°3′17.81″E / 46.4363500°N 14.0549472°E |
Zgrajeno | 1955 |
Arhitekt | Stanislav Rohrman (arhitekt; 1955) |
RKD št. | 14990 (opis enote)[1] |
Železniška postaja Jesenice je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Jesenice in je v lasti Slovenskih železnic.
Lega
[uredi | uredi kodo]Postaja se nahaja v Zgornjesavski dolini in zaradi bližine meje z Italijo in Avstrijo se je na postaji do leta 2007 izvajal mejni nadzor mednarodnih vlakov med Slovenijo in Avstrijo. Trenutno je postaja severni konec bohinjske proge ter od leta 1967/69, ko so podrli podaljšavo do Trbiža, tudi konec linije Ljubljana–Trbiž. S postaje teče tudi linija, ki skozi karavanški železniški predor povezuje Beljak. Interna oznaka mejnega prehoda za tovorni promet je 442.
Poleg železniške infrastrukture postaja ponuja tudi bar, trgovine in restavracijo. Dva potniška perona sta med seboj povezana s podzemnim predorom.
Povezave
[uredi | uredi kodo]- Podrožca in Beljak po progi proti severu (oboje skozi karavanški železniški predor)
- Kranj in Ljubljana po nekdanji progi Ljubljana–Trbiž proti jugvzhodu
- Bohinj in Nova Gorica po bohinjski progi proti jugozahodu
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Postaja je bila odprta leta 1870 kot postajališče na liniji Ljubljana–Trbiž. Leta 1906 je z dokončanjem bohinjske proge proti Trstu in karavanškega železniškega predora proti Beljaku postalo glavno križišče cislajtanskih novih alpskih železniških prog.
Med leti 1953 in 1955 je bila postaja prenovljena po načrtih arhitekta Stanislava Rohrmana, saj je bil objekt med drugo svetovno vojno med napadi zavezniških letalskih sil leta 1945 poškodovan. Nova stavba je tako modernistična kocka s heksagonalnimi okni in fasado iz belega marmorja.
Železniška nesreča
[uredi | uredi kodo]26. avgusta 2011 sta na področju železniške postaje trčila tovorni in potniški vlak,[2] pri čemer je bilo 34 potnikov poškodovanih (od tega devet huje); med žrtvami je bilo 29 Slovencev, trije Nemci in dva Belgijca.[3] Nesrečo naj bi zakrivil strojevodja potniškega vlaka, ki je bil na poti iz Jesenic v Novo Gorico, ki naj bi prezgodaj odpeljal s postaje in posledično čelno trčil v tovorni vlak, ki je bil na istem tiru, okoli 150 m od perona.[4] Sredi septembra istega leta pa so mediji poročali, da preiskovalci ne morejo dokazati krivde strojevodje, saj tiskalna naprava postaje, ki beleži vse premike železniške signalizacije, ni delovala pravilno in v nesreči se je poškodovala tudi črna skrinjica potniškega vlaka; strojevodja je namreč zanikal krivdo rekoč, da je speljal na podlagi signalnega znaka.[5]
Preiskovalna komisija je konec oktobra 2011 podala poročilo, da je bil krivec za nesrečo strojevodja potniškega vlaka, ki je prezgodaj speljal kljub rdeči signalni luči.[6]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14990«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Foto: Na Jesenicah trk vlakov, poškodovanih je 32 ljudi, od tega osem huje«. Dnevnik. 2011. Pridobljeno 5. julija 2023.
- ↑ »Železniška nesreča na Jesenicah: po zadnjih podatkih poškodovanih 34 ljudi«. old.delo.si. 27. avgust 2011. Pridobljeno 5. julija 2023.
- ↑ »Devet huje poškodovanih v trčenju vlakov na Jesenicah«. rtvslo.si. Pridobljeno 5. julija 2023.
- ↑ »Železniška nesreča: Strojevodja naj ne bi bil kriv«. Dnevnik. 2011. Pridobljeno 5. julija 2023.
- ↑ »Jesenice: strojevodja naj bi speljal prehitro«. www.zurnal24.si. Pridobljeno 5. julija 2023.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Predstavnosti o temi Železniška postaja Jesenice v Wikimedijini zbirki
Predhodna postaja/postajališče | Slovenske železnice | Naslednja postaja/postajališče | ||
---|---|---|---|---|
Slovenski Javornik | Slovenske železnice Ljubljana–Jesenice–d. m. |
(Podrožca) | ||
(Podrožca) | Slovenske železnice Bohinjska proga(Jesenice - Sežana) |
Kočna |