Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Pojdi na vsebino

Akatizija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Akatizija
SopomenkeAkathisia, acathisia
Običajni znak akatizije
Specialnostnevrologija, psihiatrija
Simptomiobčutje nemira (psihomotorična agitacija), nesposobnost ostajanja pri miru[1]
ZapletiNasilje in samomorilne misli[2]
TrajanjeKratko do dolgotrajno[2]
Vzrokiantipsihotiki, selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), metoklopramid, reserpin, Parkinsonova bolezen, nezdravljena shizofrenija[2]
Diagnostični postopkiGlede na simptome[2]
Diferencialne diagnozeTesnoba, trzaji (tiki), tardivna diskinezija, distonija, z zdravili povzročen parkinsonizem, sindrom nemirnih nog[2][3]
ZdravljenjeZmanjšanje ali zamenjava antipsihotikov, zdravljenje pomanjkanja železa[2]
ZdravilaDifenhidramin, trazodon, benzodiazepin, benztropin, mirtazapin, beta zaviralci[4][2]
PogostostPogosto[4]

Akatizija je motnja gibanja[5], za katero je značilen subjektiven občutek notranjega nemira, ki ga spremljata duševna stiska in nezmožnost sedenja pri miru.[6][4] Navadno so najbolj prizadete noge.[2] Bolniki se lahko vrtijo, zibljejo naprej in nazaj ali korakajo[7], medtem ko imajo nekateri zgolj neprijetni občutek v telesu.[2] Najhujši primeri pogosto vodijo v agresijo, nasilje in samomorilne misli.[2]

Glavni razlog so antipsihotiki, predvsem antipsihotiki prve generacije, tako imenovani klasični antipsihotiki ali nevroleptiki.[4][7] Med druge vzroke spadajo selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), metoklopramid, reserpin, Parkinsonova bolezen in nezdravljena shizofrenija. Do motnje občasno pride ob prenehanju zdravljenja z antipsihotiki. Osnovni mehanizem naj bi vključeval dopamin. Diagnoza temelji na bolnikovih simptomih. Od sindroma nemirnih nog se akatizija razlikuje po tem, da ni povezana s spanjem.[2]

Zdravljenje lahko vključuje zamenjavo antipsihotika z antipsihotikom, ki ima manjšo tveganje za razvoj stanja.[2] Uporaben naj bi bil antidepresiv mirtazapin[5], poskusi pa kažejo, da so koristni tudi difenhidramin, tradozon, benzatropin (benzotropin) in beta zaviralci.[4][2]

Izraz je prvi uporabil češki nevropsihiater Ladislav Haškovec, ki je fenomen opisal leta 1901.[1] Termin ima grško poreklo; a- pomeni "ne" in καθίζειν kathízein, prevajamo kot "sesti", drugače povedano "nezmožnost se usesti".[2]

Klasifikacija

[uredi | uredi kodo]

Akatizijo se običajno dojema kot z zdravili povzročeno motnjo gibanja, a se občasno nanjo gleda tudi kot na nevropsihiatrični problem, ker se lahko izraža popolnoma subjektivno (brez vidnih nepravilnosti gibanja).[2] Akatizijo navadno povezujemo z antipsihotiki, pojavlja pa se tudi pri Parkinsonovi bolezni in drugih nevropsihiatričnih motnjah.[5]

Znaki in simptomi

[uredi | uredi kodo]

Simptomi akatizije so navadno občutje živčnosti, nelagodje, napetost, nemirnost in nesposobnost sprostitve.[1] Zabeleženi simptomi vključujejo tudi nespečnost, neprijetne občutke, psihomotorično agitacijo, tesnobo in paniko.[8] Simptomi naj bi spominjali na znake nevropatskih bolečin, podobnih fibromialgiji in sindromu nemirnih nog.[9] Ob jemanju psihiatričnih zdravil so simptomi neželeni učinki, ki navadno izginejo hitro po prenehanju jemanja zdravil. Drugačna je tardivna akatizija, ki nastopi relativno pozno in lahko traja še dolgo po zaustavitvi jemanja zdravil (mesece ali celo leta).[10]

Ob nepravilnih diagnozah z antipsihotiki povzročene akatizije se pogosto predpiše še več antipsihotikov, ki lahko poslabšajo simptome.[7][11] Če se simptome ne prepozna in zdravi, se lahko akatizija stopnjuje in vodi v agresijo, nasilje ter samomorilne misli.[1][2]

Vidni znaki akatizije vključujejo ponavljajoča se gibanja, kot so prekrižanje in odkrižanje nog, nenehno prestopanje itd.[1] Drugi pomembni znaki so zibanje naprej in nazaj, vrtenje ter korakanje.[7] Omenjeni simptomi se lahko pojavljajo tudi pri manijah, agitirani depresiji in ADHD, pri čemer so tovrstna gibanja v teh primerih prostovoljna.[12]

Jack Henry Abbott, ki je bil diagnosticiran z akatizijo, je občutje leta 1981 opisal takole: "Boli te od nemira, zatorej čutiš potrebo po korakanju in prestopanju. In takoj ko začneš korakati, se ti zgodi nasprotno: imaš občutek, da moraš sesti in počivati. Greš nazaj in naprej, gor in dol... ne moreš priti do olajšanja..."[13]

Vzroki

[uredi | uredi kodo]
Z zdravili povezani vzroki akatizije
Kategorija Primeri
Antipsihotiki[14] Haloperidol, amisulprid, risperidon, aripiprazol, lurasidon, ziprazidon
SSRI[15] Fluoksetin,[15] paroksetin,[8] citalopram, sertralin[16]
Antidepresivi Venlafaksin, triciklini, trazodon, mirtazapin[17]
Antiemetiki Metoklopramid, proklorperazin, prometazin
Prenehanje jemanja zdravil Prenehanje jemanja antipsihotikov[2]
Serotoninski sindrom[18] Škodljive kombinacije psihotropičnih drog

Z zdravili povzročena

[uredi | uredi kodo]

Z zdravili povzročena akatizija se imenuje tudi akutna akatizija in je pogosto povezana z jemanjem antipsihotikov.[10] Antipsihotiki zavirajo receptorje dopamina, sama patofiziologija pa je slabo razumljena. Zdravila, ki imajo terapevtske učinke pri zdravljenju z zdravili povzročene akatizije, so omogočila spoznavanje vključenosti drugih transmiterskih sistemov. Ti vključujejo benzodiazepine, beta zaviralce in anatagoniste serotonina.[19]

Akatizija vključuje zvišane ravni živčnega prenašalca norepinefrina (noradrenalina), povezanega z mehanizmi, ki nadzorujejo agresijo, pozornost in vzburjenost.[20] Povezana je bila tudi s Parkinsonovo boleznijo in sorodnimi sindromi.[5]

Diagnoza

[uredi | uredi kodo]

Prisotnost in intenziteto akatizije je mogoče meriti s pomočjo Barnesove lestvice (Barnes Akathisia Scale)[21][22] ki vključuje tako objektivne kot tudi subjektivne kriterije.[21] Natančna analiza akatizije je problematična, kajti obstaja veliko različnih tipov, ki jih je težko ločevati od motenj s podobnimi simptomi.[5]

Primarne značilnosti, s pomočjo katerih je mogoče akatizijo ločevati od drugih sindromov, so subjektivne karakteristike, kot so denimo občutja notranjega nemira in napetosti.[23][24] Nekateri psihiatri bolnikom dajejo sporno diagnozo "psevdoakatizije".[1]

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

Akutno akatizijo, povzročeno z zdravili[10] (pogosto antipsihotiki), se zdravi z zmanjšanjem ali prenehanjem jemanja zdravil.[2][25] Učinkovite so lahko majhne doze antidepresiva mirtazapina.[5][26] Benzodiazepini (kot je lorazepam), beta zaviralci (npr. propranolol), antiholinergiki (denimo benztropin) in antagonisti serotonina (kot je ciproheptadin) se prav tako uporabljajo za zdravljenje akutne akatizije, a so manj učinkoviti pri kronični akatiziji.[25] Koristni so lahko tudi vitamin B in nadomestki železa (če je to v pomanjkanju).[4][2]

Epidemiologija

[uredi | uredi kodo]

Do leta 2007 so bili epidemiološki podatki omejeni na akatizijo, povzročeno z antipsihotiki prve generacije (klasičnimi antipsihotiki).[25] Razširjenost akatizije je lahko manjša, kajti antipsihotiki druge generacije (atipični antipsihotiki) predstavljajo manjše tveganje za pojav akatizije.[25]

Približno eden izmed štirih bolnikov, zdravljenih s klasičnimi antipsihotiki, ima akatizijo.[5]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Salem H, Nagpal C, Pigott T, Teixeira AL (2017). »Revisiting Antipsychotic-induced Akathisia: Current Issues and Prospective Challenges«. Curr Neuropharmacol (Review). 15 (5): 789–798. doi:10.2174/1570159X14666161208153644. PMC 5771055. PMID 27928948.
  2. ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 2,16 2,17 2,18 Lohr, JB; Eidt, CA; Abdulrazzaq Alfaraj, A; Soliman, MA (december 2015). »The clinical challenges of akathisia«. CNS Spectrums (Review). 20 Suppl 1: 1–14, quiz 15–6. doi:10.1017/S1092852915000838. PMID 26683525. S2CID 4253429.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  3. ↑ Kaufman, David Myland; Milstein, Mark J. (2012). Kaufman's Clinical Neurology for Psychiatrists E-Book. Elsevier Health Sciences. str. 429. ISBN 978-1455740048.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 Laoutidis, ZG; Luckhaus, C (Maj 2014). »5-HT2A receptor antagonists for the treatment of neuroleptic-induced akathisia: a systematic review and meta-analysis«. The International Journal of Neuropsychopharmacology (Review). 17 (5): 823–32. doi:10.1017/S1461145713001417. PMID 24286228.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 Poyurovsky M, Weizman A (Junij 2020). »Treatment of Antipsychotic-Induced Akathisia: Role of Serotonin 5-HT2a Receptor Antagonists«. Drugs (Review). 80 (9): 871–882. doi:10.1007/s40265-020-01312-0. PMID 32385739. S2CID 218541032.
  6. ↑ Forcen, FE; Matsoukas, K; Alici, Y (Februar 2016). »Antipsychotic-induced akathisia in delirium: A systematic review«. Palliative & Supportive Care (Review). 14 (1): 77–84. doi:10.1017/S1478951515000784. PMC 5516628. PMID 26087817.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 Thomas, JE; Caballero, J; Harrington, CA (2015). »The Incidence of Akathisia in the Treatment of Schizophrenia with Aripiprazole, Asenapine and Lurasidone: A Meta-Analysis«. Current Neuropharmacology (Review). 13 (5): 681–91. doi:10.2174/1570159x13666150115220221. PMC 4761637. PMID 26467415.
  8. ↑ 8,0 8,1 Healy, David; Herxheimer, Andrew; Menkes, David B. (2006). »Antidepressants and Violence: Problems at the Interface of Medicine and Law«. PLOS Medicine (Review). 3 (9): e372. doi:10.1371/journal.pmed.0030372. PMC 1564177. PMID 16968128.
  9. ↑ Sachdev, Perminder (2006). Akathisia and Restless Legs. Cambridge University Press. str. 299. ISBN 978-0-521-03148-6.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 Diagnostic and statistical manual of mental disorders : DSM-5 (5th izd.). American Psychiatric Association. 2013. str. 711–712. ISBN 9780890425541.
  11. ↑ Szabadi, E (1986). »Akathisia—or not sitting«. BMJ (editorial). 292 (6527): 1034–5. doi:10.1136/bmj.292.6527.1034. PMC 1340104. PMID 2870759.
  12. ↑ Forcen FE (Januar 2015). »Akathisia: Is restlessness a primary condition or an adverse drug effect?«. Current Psychiatry. 14 (1): 14–18 – prek mededge.
  13. ↑ Jack Henry Abbot In the Belly of the Beast (1981/1991). Vintage Books, 35–36. Quoted in Robert Whitaker, Mad in America (2002, ISBN 0-7382-0799-3), 187.
  14. ↑ Diaz, Jaime (1996). How Drugs Influence Behavior. Englewood Cliffs: Prentice Hall.[navedi št.strani]
  15. ↑ 15,0 15,1 Hansen, Lars (2003). »Fluoxetine Dose-Increment Related Akathisia in Depression: Implications for Clinical Care, Recognition and Management of Selective Serotonin Reuptake Inhibitor-Induced Akathisia«. Journal of Psychopharmacology. 17 (4): 451–2. doi:10.1177/0269881103174003. PMID 14870959. S2CID 40974047.
  16. ↑ Altshuler, L. L.; Pierre, J. M.; Wirshing, W. C.; Ames, D. (Avgust 1994). »Sertraline and akathisia«. Journal of Clinical Psychopharmacology. 14 (4): 278–279. doi:10.1097/00004714-199408000-00010. ISSN 0271-0749. PMID 7962686.
  17. ↑ »Remeron (Mirtazapine) Drug Information«. RxList. Pridobljeno 28. marca 2016.
  18. ↑ Dunkley, E.J.C.; Isbister, G.K.; Sibbritt, D.; Dawson, A.H.; Whyte, I.M. (18. avgust 2003). »The Hunter Serotonin Toxicity Criteria: simple and accurate diagnostic decision rules for serotonin toxicity«. QJM. 96 (9): 635–642. doi:10.1093/qjmed/hcg109. PMID 12925718.
  19. ↑ Kane, John M.; Fleischhacker, Wolfgang W.; Hansen, Lars; Perlis, Roy; Pikalov a, Andrei; Assunção-Talbott, Sheila (2009). »Akathisia: An Updated Review Focusing on Second-Generation Antipsychotics«. The Journal of Clinical Psychiatry (Review). 70 (5): 627–43. doi:10.4088/JCP.08r04210. PMID 19389331.
  20. ↑ Marc E. Agronin; Gabe J. Maletta (2006). »Chapter 14: Pharmacotherapy in the Elderly«. Principles and Practice of Geriatric Psychiatry (illustrated izd.). Lippincott Williams & Wilkins. str. 215. ISBN 978-0-7817-4810-0. Pridobljeno 23. novembra 2013.
  21. ↑ 21,0 21,1 Barnes, T. R. (1989). »A rating scale for drug-induced akathisia«. The British Journal of Psychiatry. 154 (5): 672–6. doi:10.1192/bjp.154.5.672. PMID 2574607.
  22. ↑ Barnes, Thomas R. E. (2003). »The Barnes Akathisia Rating Scale–Revisited«. Journal of Psychopharmacology. 17 (4): 365–70. doi:10.1177/0269881103174013. PMID 14870947. S2CID 29435046.
  23. ↑ Kim, JH; Byun, HJ (2003). »Prevalence and characteristics of subjective akathisia, objective akathisia, and mixed akathisia in chronic schizophrenic subjects«. Clinical Neuropharmacology. 26 (6): 312–6. doi:10.1097/00002826-200311000-00010. PMID 14646611. S2CID 23393707.
  24. ↑ Practitioners, The Royal Australian College of General. »RACGP - Beyond anxiety and agitation: A clinical approach to akathisia«. www.racgp.org.au (v angleščini). Pridobljeno 12. avgusta 2020.
  25. ↑ 25,0 25,1 25,2 25,3 Bratti IM, Kane JM, Marder SR (november 2007). »Chronic restlessness with antipsychotics«. Am J Psychiatry. 164 (11): 1648–54. doi:10.1176/appi.ajp.2007.07071150. PMID 17974927.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  26. ↑ Perry LA, Ramson D, Stricklin S (Maj 2018). »Mirtazapine adjunct for people with schizophrenia«. Cochrane Database Syst Rev (Review). 5: CD011943. doi:10.1002/14651858.CD011943.pub2. PMC 6494505. PMID 29802811.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Akatizija&oldid=6279236«