Akronim
Akroním (starogrško ἄκρον: ākron – konica + starogrško ὄνυμα: ōnyma – ime) je po SSKJ ustaljena okrajšava večbesednih imen, po navadi sestavljena iz začetnih črk ali zlogov.[1] Je posebna vrsta kratice, tvorjena iz začetnih komponent v frazi ali besedi. Te komponente so lahko posamezne črke (kot npr. v laser) ali deli besed (kot npr. v Beneluks in Ameslan). O točni definiciji različnih imen za takšne kratice ni splošnega soglasja, kot tudi ne o pisni rabi. V mnogih jezikih imajo takšne kratice omejeno rabo, bolj razširjene pa so postale v 20. stoletju. Akronim je vrsta besedotvornega procesa, imamo pa ga lahko za podvrsto kontaminacije – nastanka novega jezikovnega elementa iz dveh ali več različnih elementov.[2]
Izrazje
[uredi | uredi kodo]Izraz akronim je ime za besedo iz prvih črk vsake besede v nizu besed, kot npr. sonar, tvorjeno iz angleškega izraza SOund Navigation And Ranging).[3] Prvič se je beseda »Akronym« v nemščini pojavila leta 1921, beseda »acronym« v angleščini pa leta 1940.[4]
Medtem ko je kratica okrajšana oblika kakšne začetnice, zloga ali dela fraze ali besed, se inicializem (oziroma manj splošno alfabetizem) nanaša na okrajšano tvorjeno obliko in se rabi preprosto kot niz začetnic.[5] Čeprav se izraz akronim širše rabi kot kratica, tvorjena iz začetnic,[6] nekateri slovarji definirajo akronim kot »besedo« v njenem izvirnem smislu,[7][8][9] drugi pa vključujejo dodatne pomene, in pripisujejo akronimom enak pomen kot inicializem.[10][11]:120[12][13] Kadar se rabi, je razlika odvisna od tega ali se kratica izgovarja kot beseda ali kot niz črk. V takšnih primerih so zgledi iz slovarjev npr.: NATO, scuba in radar za akronime, ter HTML, FBI in KGB za inicializme.
Ni soglasja kako naj se imenujejo kratice, katerih izgovorjava obsega kombinacijo črkovnih imen in besed, kot npr. JPEG in MS-DOS.
Tudi ni soglasja kako naj se imenujejo kratice, ki jih nekateri izgovarjajo kot črke, drugi pa kot besede. Izraza URL in IRA se na primer lahko izgovarjata kot posamezne črke, ali kot posamezni besedi. Takšne konstrukcije, če so tvorjene iz začetnic, lahko ne glede na to kako se izgovarjajo, označimo kot inicializmi.
Črkovana oblika akronima ali inicializma (to je kar dejansko pomeni) se imenuje njegova razširitev.
Zgledi akronimov
[uredi | uredi kodo]- ABBA – švedska pop skupina, ime tvorjeno iz prvih črk njenih članov: Agnetha, Björn, Benny, Anni-Frid,
- Agfa – Aktiengesellschaft für Anilinfabrikation [nemško],
- AMEX – American Stock Exchange [angleško],[14]
- BETI – BElokranjska TrIkotaža,
- bit – binary digit [angleško], dvojiška števka,[14]
- DINOS – Dajmo Industriji Nazaj Odpadne Surovine,
- KOMET – KOnfekcija METlika,
- modem – modulator demodulator [angleško],
- NAPROZA – NArodno PROdajna ZAdruga,
- NATO – North Atlantic Treaty Organization [angleško],
- parsek – paralaksa ene kotne sekunde [angleško parsec – parallax of one arcsecond],
- SKOJ – Savez komunističke omladine Jugoslavije [srbohrvaško], Zveza komunistične mladine Jugoslavije,
- Tosama – Tovarna sanitetnega materiala,[14]
Zgledi inicializmov
[uredi | uredi kodo]- AMZS – Avto-moto zveza Slovenije,
- CD – Compact disc [angleško], zgoščenka,
- OZN – Organizacija združenih narodov,
- ppm – število delcev na milijon [angleško – parts per million],
- SPQR – Senātus Populusque Rōmānus [latinsko], Senat in Rimljani,
- ZDA – Združene države Amerike,
- ZK – Zveza Komunistov.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »akronim«. SSKJ. 2000. Pridobljeno 25. junija 2013.
- ↑ »kontaminacija«. SSKJ. 2000. Pridobljeno 25. junija 2013.
- ↑ Fischer (1998).
- ↑ Paris Gazette, Lion Feuchtwanger; prevod (iz Exil) Willa in Edwin Muir, New York, Viking Press, 1940. Poglavje 47, Beasts of Prey, strani 665–666: »Bežen pogled na _Paris German News_ je povedal Wiesenerju, da je bil ta časopis nič drugega kot stari _P.G._. »Lahko ga imenujejo _P.G.N._, če želijo,« je pomislil, »vendar je to edina razlika. Pi-dži-en; kako se imenuje beseda za takšne besede tvorjene iz začetnic? Spomin me začenja izdajat. [str. 666] Zadnjič je bil tehnični izraz, ki si ga nisem mogel zapomnit. Gotovo se staram. »_P.G._ ali _P.G.N._, to je eno in isto.... Pi-dži-en. To je akronim, in nič drugega. Tako imenujejo besede tvorjene iz začetnic. Pa se vendarle spomnim – vsaj nekaj....« Za nemško besedo »Akronym« rabljeno leta 1921 ali 1922 je zgled »Agfa« film: Brockhaus Handbuch des Wissens in vier Bänden. Leipzig, F. A. Brockhaus, [1922–23, c1921-23] v.1 str. 37. [1]
- ↑ »Guide to the Third Edition of the OED«. Oxford English Dictionary (v angleščini). Oxford University Press. 19. avgust 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. septembra 2015. Pridobljeno 19. decembra 2012.
- ↑ Merriam-Webster, Inc. Merriam-Webster's Dictionary of English Usage, 1994. ISBN 0-87779-132-5. str. 21–2:
- ↑ »acronym«. The Concise Oxford Dictionary of Current English (1991), Oxford University Press. str. 12: »beseda po navadi tako izgovorjena, tvorjena iz začetnih črk drugih besed (npr.: Ernie, laser, Nato).«
- ↑ »»acronym««. Webster's Online Dictionary (v angleščini). 2001. Pridobljeno 7. oktobra 2008.: akronim »beseda tvorjena iz začetnih črk večbesednega imena.«
- ↑ »»acronym««. Cambridge Dictionary of American English (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2009. Pridobljeno 5. oktobra 2008.: »beseda tvorjena iz prvih črk vsake besede v nizu besed.«
- ↑ »»acronym««. Merriam-Webster Online Dictionary (v angleščini). Pridobljeno 2. maja 2006.: »beseda (kot npr. NATO, radar ali laser) tvorjena iz začetnih črk ali črk vsakega zaporednega dela ali večjega dela sestavljenega izraza; tudi: kratica (kot npr. FBI) tvorjena iz začetnih črk: glej inicializem "
- ↑ Crystal (1995), str. 120: enciklopedično geslo za 'kratica' vsebuje vložek z naslovom »Vrste kratic,« ki navaja inicializme, akronime, in jih opisuje preprosto kot »inicializmi izgovorjeni kot ena beseda,« ter dodaja: »Nekateri jezikoslovci ne priznavajo ostre razlike med akronimi in inicializmi, in za oba pojma rabijo prvi izraz.«
- ↑ »acronym«. Webster's New Universal Unabridged Dictionary (2003), Barnes & Noble. ISBN 0-7607-4975-2. »1. beseda tvorjena iz prve črke ali črk vsake besede v nizu besed ali fraze. 2. množica začetnic, ki predstavljajo ime, organizacijo ipd., kjer se vsaka črka izgovarja ločeno, npr. FBI za Federal Bureau of Investigation."
- ↑ »acronym«. American Heritage Dictionary (v angleščini). Pridobljeno 25. aprila 2013. Akronime se velikokrat razločuje od inicializmov (npr. FBI ali NIH), katerih posamezne besede se izgovarjajo kot ločeni zlogi. Čeprav ta razlika predstavlja dobro značilnost v točnosti, jo mnogi ne zapazijo in za obe vrsti kratic rabijo izraz akronim.
- ↑ 14,0 14,1 14,2 Vintar (2000).
Viri
[uredi | uredi kodo]- Crystal, David (1995). The Cambridge Encyclopedia of the English Language. Cambridge University Press. ISBN 0-521-55985-5.
- Fischer, Roswitha (1998). Lexical change in present-day English: A corpus-based study of the motivation, institutionalization, and productivity of creative neologisms. Tübingen: G. Narr.
- Vintar, Špela (2000). »Uvod v terminologijo«. Oddelek za prevajanje in tolmačenje, Filozofska fakulteta v Ljubljani. Pridobljeno 25. junija 2013.
