Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Pojdi na vsebino

Amenemhet IV.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Amenemhet IV.
Ammenemes
Majhna sfinga iz gnajsa z imenom Amenemheta IV., predelana v ptolemajskem obdobju; Britanski muzej, London.[1]
Majhna sfinga iz gnajsa z imenom Amenemheta IV., predelana v ptolemajskem obdobju; Britanski muzej, London.[1]
Faraon
Vladavina9 let 3 mesece in 27 dni,(Torinski seznam kraljev) verjetno več,[2] 1822–1812 pr. n. št.,[3] 1815–1806 pr. n. št.,[4] 1808–1799 pr. n. št.,[5] 1807–1798 pr. n. št.,[6] 1786–1777 pr. n. št.,[7] 1772–1764 BC[8] (Dvanajsta dnastija)
Sovladarzelo verjetno dve leti z Amenemhetom III.
PredhodnikAmenemhet III.
NaslednikSobekneferu
Vladarski nazivi
Prenomen  (Praenomen)
Maakherure
M3ˁ-ḫrw-Rˁ
Rajev glas je pravi[9]
M23
t		 L2
t		 <
raU5
a		 xrww
>

Turin canon:[10]
Maakherure
M3ˁ-ḫrw-Rˁ
Rajev glas je pravi
V10AN5U4
a		 P8Z7A17V11AG7
Nomen
Amenemhet
Jmn-m-ḥ3.t
Amon je pred njim
G39N5<
imn
n		 mHAt
t
>
Horovo ime
Kheperkheperu
Ḫpr-ḫprw
Večne manifestacije
G5
xprxprZ3w
Naziv Nebti
Sehebtawy
[S]-ḥ3b-t3wj
Tisti, ki dela Dve deželi veseli
G16
Ba15sBa15aHbW4N16
N16
Zlati Horus
Sekhembiknebunetjeru
Sḫm-bik-nbw-nṯrw
Zlati Hor, močni bog
sxmG8nTrw
OtrociSonbef in Sobekhotep II.
OčeAmenemhet III.
MatiHetepi
PokopanMazguna[d]

Amenemhet IV. je bil sedmi[6] in predzadnji faraon Dvanajste egipčanske dinastije (okoli 1990–1800 pr. n. št.) poznega Srednjega kraljestva (okoli 2050–1710 pr. n. št.). Vladal je več kot devet let v poznem 19. ali zgodnjem 18 stoletju pr. n. št.[2][4]

Amenemhet IV. je bil verjetno sin, vnuk ali posinovljenec svojega predhodnika Amenemheta III. Prvi dve leti je vladal kot njegov sovladar. Zdi se, da je bil miroljuben vladar. Na Sinaj je poslal nekaj odprav iskat turkiz, v Gornji Egipt iskat ametist in odpravo v Deželo Punt. Trgoval je z Biblosom in Nubijo. Zgradil je nekaj delov Hatorinega templja v Serabit el-Hadimu na Sinaju in gradil dobro ohranjen tempelj Renenutetin tempelj v Medinet Madiju.

Njegove grobnice še niso odkrili, vendar bi lahko bil pokopan v Južni mazgunski piramidi. Nasledila ga je Sobekneferu, ki je bila verjetno njegova sestra ali polsestra. Njeno kratko vladanje se je končalo s propadom Dvanajste dinastije in Srednjega kraljestva. Začelo se je Drugo vmesno obdobje Egipta.

Družina

[uredi | uredi kodo]

Mati Amenemheta IV. se je imenovala Hetepi. Znana je samo z napisa v Renenutetinem templju v Madinet Madiju, na katerem je omenjena kot "kraljeva mati", ni pa omenjena kot "kraljeva žena", "kraljeva hčerka" ali "kraljeva sestra".[2] Njene sorodstvene vezi z Amenemhetom III. niso znane, zato bi lahko bila preprostega porekla. Zaradi tega so nejasne tudi vezi med Amenemhetom IV. in Amenemhetom III.[2][7]

Maneton trdi, da je bil Amenemhet IV. poročen s svojo polsestro Sobekneferu, vendar arheološke najdbe tega ne potrjujejo. Ker za Sobekneferu ni znano, da bi jo naslavljali s "kraljeva žena", egiptolog Kim Ryholt domneva, da je bil Amenemhet IV. posvojenec svojega predhodnika, s čimer je postal Sobekneferujin polbrat.[4]

Amenemhet je umrl verjetno brez moškega naslednika, ker ga je nasledila Sobekneferu.[7] Egiptologa Aidan Dodson in Kim Ryholt domnevata, da sta bila prva vladarja Trinajste dinastije Sobekhotep I. in Amenemhet Sonbef njegova sinova.[11] Amenenmhet IV. bi lahko bil tudi njen mož, vendar tudi za to ni nobenega dokaza.

Vladanje

[uredi | uredi kodo]
Skarabejski pečat Amenemheta IV.[12]

Amenemhet IV. je začel vladati kot mlajši sovladar svojega predhodnika Amenemheta III.[13] V tem obdobju je Srednje kraljestvo doseglo svoj višek. Sovladanje je dokazano na več napisih z imeni obeh vladarjev. [13] Sovladanje bi lahko trajalo eno do sedem let. Večina znanstvenikov je prepričana, da je trajala samo dve leti.[2][13]

Torinski seznam kraljev, sestavljen v ramzeškem obdobju, ga omenja v 1. vrstici 6. kolone in mu pripisuje 9 let, 3 mesece in 27 dni vladanja.[4] Omenjen je tudi v 65. vnosu na Abidoškem seznamu kraljev in 38. vnosu na Sakarskem seznamu kraljev, sestavljenem v Novem kraljestvu. Dolžina njegovega vladanje je kljub temu nezanesljiva.[14]

Odprave in zunanji stiki

[uredi | uredi kodo]

Napisi dokazujejo da je v rudnike turkiza Serabit el-Hadim na Sinaju poslal štiri odprave. Četrto, ki bi lahko bila zadnja v Srednjem kraljestvu, je poslal v devetem letu vladanja. Napisi kažejo, da je naslednjo poslal šele Ahmoz I. približno dvesto let kasneje.[2]

V drugem letu vladanja je poslal odpravo v rudnike ametista v Vadi el-Hudi na jugu Egipta. Vodja odprave je bil pomočnik zakladnika Sahator.[15] Amenemhet IV. je omenjen tudi na napisih v Nubiji, ki so eksplicitno datirani v 5., 6. in 7. leto njegovega vladanja in dokazujejo egipčansko prisotnost v tej regiji.[2]

Njegove trgovske stike z Biblosom v sedanjem Libanonu dokazujejo skrinjice iz obsidiana in zlata in pokrov vrča z njegovim imenom.[2] Iz Biblosa bi lahko bila tudi zlata plošča, na kateri je upodobljen med darovanjem bogovom.[16]

Pred kratkim so med izkopavanji v Mersa Gavasisu ob Rdečem morju odkrili leseni skrinji in črepinjo z napisom v hieratski pisavi, ki omenja odpravo v Deželo Punt v osmem letu njegovega vladanja. Odpravo je vodil kraljevi pisar Džedi.[17] V Bereniki ob Rdečem morju so odkrili tudi fragmente dveh stel iz 7. leta njegovega vladanja.[18][19]

Gradnje

[uredi | uredi kodo]

Amenemhet IV. je dokončal gradnjo Renenutetinega in Sobekovega templja v Medinet Madiju. ki jo je začel njegov predhodnik.[20][21][22] Tempelj je po mnenju Zahija Hawassa edini nedotaknjeni tempelj iz Srednjega kraljestva.[23] Amenemhet IV. je morda zgradil tudi tempelj v severovzhodnem Fajumu,[24] dokončal tempelj boginje Hator na Sinaju[25] in morda začel graditi podstavek za sveto ladjo v Karnaku, na katerem sta napisa Amenemheta III. in IV.[2][26][27][28]

Zapuščina

[uredi | uredi kodo]

Manj kot deset let po smrti Amenemheta IV. se je Dvanajsta dinastija končala. Sledila ji je Trinajsta dinastija, ki je bila še šibkejša od prejšnje.[4] Četudi sta bila prva vladarja Trinajste dinastije Sobekhotep I. in Sonbef verjetno sinova Amenemheta IV., je hitro zavladala politična nestabilnost in faraoni so le redko kdaj vladali več kot nekaj let.[4] Priseljevanje azijskih priseljencev v delto Nila, ki se je začelo že pred Amenemhetom IV., se je med njegovim vladanjem še pospešilo in postalo povsem nekontrolirano.[29] Med Trinajsto dinastijo so prišleki v Nilovi delti ustanovili neodvisno kraljestvo, v katerem so vladali kanaanski kralji, ki so kasneje ustanovili Štirinajsto dinastijo. Vladala je iz Avarisa.[4] Okoli 80 let po Amenemhetu IV. se je državna uprava popolnoma sesula. Začelo se je drugo vmesno obdobje Egipta.

Grobnica

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Južna mazgunska piramida.
Ostanki Južne mazgunske piramide, v kateri je morda grobnica Amanemheta IV.[30]

Grobnice Amenemheta IV. še niso prepoznali. Med mogočimi se pogosto omenja Južna mazgunska pirmida, v kateri ni nobenega napisa, ki bi jo povezal z njenim lastnikom.[30] Arhitekturno je zelo podobna havarski piramidi Amenemheta III. v Havari, zato so jo egiptologi datirali v pozno Dvanajsto ali zgodnjo Trinajsto dinastijo.[31] Verjetnost, da bi Amenemhet IV. nasledil prvo piramido Amenemheta III. v Dahšurju, je majhna, ker so na napisu v pogrebnem templju odkrili njegovo ime.[2]

V Dahšurju so ob ostankih piramide Amenemheta II. ostanki še ene piramide iz Srednjega kraljestva. Piramida še ni raziskana. Najdena je bila samo črepinja z imenom Amenemhet. Piramida je morda pripadala Amenemhetu IV., čeprav je imelo enako ime več faraonov iz Trinajste dinastije. Fragment bi lahko izviral tudi iz bližnje piramide Amenemheta II.[32]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ The sphinx BM EA58892 on the catalog of the British Museum
  2. ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 Darrell D. Baker. The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I – Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International, ISBN 978-1-905299-37-9, 2008, str. 30–32.
  3. ↑ Wolfram Grajetzki: Late Middle Kingdom, UCLA Encyclopedia of Egyptology (2013), available online
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 K.S.B. Ryholt. The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c. 1800–1550 BC. Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997, excerpts available online here.
  5. ↑ Michael Rice: Who is who in Ancient Egypt, Routledge London & New York 1999, ISBN 0-203-44328-4, glej str. 11.
  6. ↑ 6,0 6,1 Jürgen von Beckerath. Handbuch der ägyptischen Königsnamen, Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz: Philip von Zabern, 1999, ISBN 3-8053-2591-6, str. 86–87.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 Gae Callender, Ian Shaw (urednik). The Oxford History of Ancient Egypt, OUP Oxford, New Edition (2004), ISBN 978-0-19-280458-7, excerpts available online
  8. ↑ Erik Hornung (urednik), Rolf Krauss (urednik), David A. Warburton (urednik). Ancient Egyptian Chronology, Handbook of Oriental Studies, Brill 2012, ISBN 978-90-04-11385-5, available online copyright-free
  9. ↑ Digital Egypt for Universities: Amenemhat IV Maakherure (1807/06-1798/97 BCE)
  10. ↑ Alan H. Gardiner: The Royal Canon of Turin, Griffith Institute, Oxford 1997, ISBN 0-900416-48-3, pl. 3.
  11. ↑ Aidan Dodson; Dyan Hilton (2004). The Complete Royal Families of Ancient Egypt. London : Thames & Hudson, cop. str. 102. COBISS 54377729. ISBN 0-500-05128-3.
  12. ↑ Flinders Petrie. A history of Egypt from the earliest times to the 16th dynasty. London Methuen 1897, available online copyright-free
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 William J. Murnane. Ancient Egyptian Coregencies. Studies in Ancient Oriental Civilization (SAOC) 40, Chicago: The Oriental Institute, 1977,available online, direct access to pdf.
  14. ↑ Percy Newberry (1906). Scarabs: An introduction to the study of Egyptian seals and signet rings, with forty-four plates and one hundred and sixteen illustrations in the text.
  15. ↑ Ashraf I. Sadek. The Amethyst Mining Inscriptions of Wadi el-Hudi. Part I: Text. Warminster 1980. str. 44-45. ISBN 0-85668-162-8.
  16. ↑ British Museum.
  17. ↑ El-Sayed Mahfouz. "Amenemhat IV at Wadi Gawasis". Bulletin de l'Institut français d'archéologie orientale A. (BIFAO) 110 (2010): 165-173, 485, 491. ISBN 978-2-7247-0583-6.
  18. ↑ Astonishing archaeological discoveries help rewriting the history of the Ancient Egyptian harbour.
  19. ↑ Hense, M.; Kaper, O.E. (2015). "A stela of Amenemhet IV from the main temple at Berenike". Bibliotheca Orientalis. Nederlands Instituut voor het Nabije Oosten 72 (5–6): 585–601.
  20. ↑ Dieter Arnold, Nigel Strudwick (urednik), Helen M. Strudwick (urednica, prevajalka). The Encyclopaedia of Ancient Egyptian Architecture. I.B. Tauris 2001. str. 145. ISBN 978-1-86064-465-8.
  21. ↑ Edda Bresciani, Antonio Giammarusti. "Sobek's double temple on the hill of Medinet Madî". Les Dossiers d'archéologie (Dijon) A. 265 (2001): 132–140.
  22. ↑ The temple of Renenutet at Medinet Madi or Narmuthis.
  23. ↑ Middle East Times: Egypt finds clue to ancient temple's secret. 7. april 2006.
  24. ↑ Ian Shaw. Ancient Egypt: A Very Short Introduction. Oxford University Press (2004), ISBN 978-0-19-285419-3.
  25. ↑ Flinders Petrie. Researches in Sinai. Dutton, New York (1906), str. 63, 92, 93 in 98.
  26. ↑ Maurice Pillet. "Rapport sur les travaux de Karnak (1923–1924) ". ASAE 24 (1924): 53–88.
  27. ↑ A. Gauthier. "À propos de certains monuments décrits dans le dernier rapport de M. Pillet". ASAE 24 (1924): 196–197.
  28. ↑ Labib Habachi. "New Light on Objects of Unknown Provenance (I): A Strange Monument of Amenemhet IV and a Similar Uninscribed One". Göttinger Miszellen (GM) 26 (1977): 27–36.
  29. ↑ Toby Wilkinson (2011). The Rise and Fall of Ancient Egypt. Bloomsbury Paperbacks. str. 183. ISBN 978-1-4088-1002-6.
  30. ↑ 30,0 30,1 Flinders Petrie, G.A. Wainwright, E. Mackay. The Labyrinth. Gerzeh and Mazghuneh, London 1912.
  31. ↑ William C. Hayes. The Scepter of Egypt: A Background for the Study of the Egyptian Antiquities in The Metropolitan Museum of Art. Vol. 1, From the Earliest Times to the End of the Middle Kingdom. MetPublications, 1978. str. 136–138.
  32. ↑ Mark Lehner (1997). The Complete Pyramids. London : Thames and Hudson, cop. str. 184. COBISS 69429248. ISBN 0-500-05084-8.
Amenemhet IV.
Dvanajsta egipčanska dinastija
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Amenemhet III. 		Faraon Egipta
19.-18. stoletje pr. n. št. 		Naslednik: 
Sobekneferu
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Amenemhet_IV.&oldid=5764757«