Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Pojdi na vsebino

Antonio Tajani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Antonio Tajani
Minister za zunanje zadeve in
mednarodno sodelovanje Italije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
22. oktober 2022
PremierGiorgia Meloni
PredhodnikLuigi Di Maio
Predsednik Evropskega parlamenta
Na položaju
17. januar 2017 – 3. julij 2019
PredhodnikMartin Schulz
NaslednikDavid Sassoli
Osebni podatki
Rojstvo4. avgust 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2][3] (71 let)
Rim
Politična strankaNaprej Italija (od 2013)
Poklicpolitik, pravoznanec, novinar
Podpis

Antonio Tajani, italijanski in evropski politik, pravnik, * 4. avgust 1953, Rim.

Od januarja 2017 do julija 2019 je bil predsednik Evropskega parlamenta. Pred tem je bil eden od štirinajstih podpredsednikov Evropskega parlamenta in Evropski komisar za industrijo in podjetništvo, pa tudi evropski komisar za transport in tudi eden od podpredsednikov Evropske Komisije. Več let je zasedal tudi mesto evropskega poslanca.

22. oktobra 2022 je postal minister za zunanje zadeve Italijanske republike v vladi Giorgie Meloni. Ob enem je postal tudi podpredsednik vlade.

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]

V zgodnjem obdobju je po študiju prava opravljal delu oficirja Italijanskih zračnih sil, kjer je opravljal delo na radarju. Ima tudi profesionalne izkušnje novinarja in tujega dopisovalca (v Lebanon, Somalijo, Sovjetsko zvezo) za nacionalni radio RAI. Govori angleško, francosko in špansko. Glede na zgodnja prepričanja je bil monarhist, udeleževal se je tudi različnih vojaških podmladkov, ki so podpirali nekdanjo kraljevo rodbino Savoycev. Je eden ustanoviteljev stranke Forza Italia, določeno obdobje je bil tiskovni predstavnik Silvia Berlusconija.

Pobuda za 50.000 turistov

[uredi | uredi kodo]

Kot komisar za industrijo in podjetništvo je Tajani zagovarjal dvig življenjskega standarda s poudarkom na turizmu in potovanjih. Dal je celo izjavo, da bi morali jemati turizem in potovanja za človeško pravico širitve obzorij. Ob tem je Tajani ponudil tudi poseben evropski projekt, imenovan "50,000 turistov",[4] ki se je začel junija 2011, in podpira promocijo turizma zunaj sezone med Južno Ameriko in Evropo. Pri tem se opirajo na sodelovanje med evropskimi vladami, turističnimi organizacijami in letalskimi družbami.[5]

Spori

[uredi | uredi kodo]

V pismu z dne 12. februarja 2013 je evropski komisar za okolje Janez Potočnik opozoril Tajanija o "razširjeni zaskrbljenosti, da so avtomobilski okoljski testi performansa bili prilagojeni tesno v skladu s preskusnim ciklom, kar bi lahko pomenilo neupoštevanje ali dramatično povečanje emisij zunaj ozkega področja uporabe".[6] Tajani je zavrnil možnosti ukrepanja ali poročanja o Potočnikovi skrbi, a je kasneje sledil škandal Volkswagnovih emisij, ki je potrdil pomisleke evropskega komisarja v letu 2015. Na kasnejši EMISovi obravnavi o tem je Tajani zmotno trdil, da tedaj ni bil obveščen o tem vprašanju.[7]

Ob izvolitvi za predsednika Evropskega parlamenta so nekatere organizacije izražale razočaranje, saj naj ne bi podpiral pravice LGBT, kar naj bi bilo sporno, saj so ga podpirale tudi politične skupine ALDE.[8] Menijo, da bi lahko diskriminiral na podlagi spolne usmerjenosti.[9]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Brockhaus Enzyklopädie
  2. Munzinger Personen
  3. Davos 2014 Participant List
  4. 50.000 tourists initiative
  5. The European Commission is promoting travel during the offseason in the EU and South America Arhivirano 2014-04-26 na Wayback Machine. Eurochile, 25 June 2012
  6. »Leaked memo: EU commissioner ignored car emissions warnings«.
  7. »Car emissions: former commissioners Potočnik and Tajani reply on "dieselgate"«.
  8. »WRITTEN QUESTION No. 1289/96 by Antonio TAJANI to the Council. 'DIY' artificial insemination arranged between two Scottish homosexual couples«. EUR-Lex Official Journal. Št. C 305. 15. maj 1996. str. 80.
  9. »Tajani on course for presidency – but does the end justify the means?«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2017. Pridobljeno 2. marca 2017.