Ardis II.
| Ardis II. | |
|---|---|
| Kralj Lidije | |
| Vladanje | 644-637 pr. n. št. |
| Predhodnik | Gig |
| Naslednik | Sadjat |
| Rojstvo | 8. stoletje pr. n. št. |
| Smrt | 637 pr. n. št. (?) |
| Potomci | Sadjat Lid |
| Vladarska rodbina | Mermnadska dinastija |
| Oče | Gig |
Ardis II. (starogrško Αρδυς, latinizirano: Ardis, latinsko Ardis, Ardisus) je bil od leta 644 pr. n. št. do 637 pr. n. št. kralj Lidijskega kraljestva, * ni znano, † verjetno 637 pr. n. št.
Ardis je bil sin lidijskega kralja Giga, katerega je nasledil kot drugi kralj Mermnadske dinastije.
Ime
[uredi | uredi kodo]Ardis je latinska oblika njegovega grškega imena, ki je izpeljano iz njegovega lidijskega imena. Slednje je sorodno hetitski besedi ardus, ki pomeni ptič[1] ali hetitski besedi ḫardu- (𒄩𒅈𒁺), ki pomeni potomec.[2]
Življenje
[uredi | uredi kodo]Ozadje
[uredi | uredi kodo]V 7. stoletju pr. n. št. so Kimerci, nomadsko ljudstvo iz evrazijske stepe, ki je vdrlo in se naselilo v zahodni Aziji, dvakrat napadli Lidijo, a jih je Ardisov oče Gig obakrat odbil. Leta 644 pr. n. št. so Kimerci napadli tretjič, tokrat pod vodstvom njihovega kraja Dugdamija. Kimerci so tokrat porazili Lidijce, oplenili Sarde in Giga ubili. Pokojnega očeta je nasledil Ardis.[3]
Vladanje
[uredi | uredi kodo]Ardis je po prevzemu oblasti nadaljeval diplomatsko dejavnost z Novoasirskim cesarstvom, ki jo je Gig prekinil. Napadel grško jonsko mesto Milet in uspel zavzeti mesto Priene, po katerem je slednje do konca ostalo pod neposredno lidijsko oblastjo.[4][5]
Ardisova vladavina je bila kratka, verjetno zaradi obdobja hude krize, s katero se je soočala Lidija zaradi kimerskih vpadov.[6] Leta 637 pr. n. št., to je v sedmem letu njegove vladavine, je čez Traški Bospor pod vodstvom svojega kraja Kobosa v Anatolijo vdrlo traško pleme Treri[7] in v zavezništvu s Kimerci in Likijci napadlo Lidijo.[3] Premagali so Lidijce in že drugič oplenili Sarde, razen citadele. Ardis je bil med tem napadom verjetno ubit ali pa je bil odstavljen, ker ni uspešno obranil Lidije pred kimerskimi vpadi.[6][8]
Posledice
[uredi | uredi kodo]Med drugim napadom Kimercev leta 635 pr. n. št. je bil morda ubit tudi Ardisov sin Sadjat. Mogoče je tudi, da je bil odstavljen, ker ni mogel zaščititi Lidije pred kimerskimi napadi.[6]
Kmalu po letu 635 pr. n. št. so Skiti pod vodstvom svojega kralja Madija z asirsko odobritvijo[9] in v zavezništvu z Lidijci[10] vdrli Anatolijo, pregnali Trere iz Anatolije in premagali Kimerce, tako da ti niso več predstavljali grožnje. Skiti so zatem vzpostavili svojo oblast v osrednji Anatoliji,[11] dokler jih niso v 600. letih pr. n. št. iz zahodne Azije pregnali Medijci.[3]
Dokončni poraz je Kimercem zadala združena vojska Kadija, ki mu Strabon pripisuje tudi ter izgon Kimercev in Trerov iz Anatolije, in lidijskega kralja Aliata II. Končni poraz Kimercev Herodot in Polien pripisujeta Aliatu II.[12][13]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Puhvel, Jaan (1984). Hittite Etymological Dictionary. Zv. 1. Berlin, Germany: Walter de Gruyter. str. 176. ISBN 978-9-027-93049-1.
- ↑ Puhvel, Jaan (1984). Hittite Etymological Dictionary. Zv. 3. Berlin: Walter de Gruyter. str. 176. ISBN 978-3-110-11547-5.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Spalinger, Anthony J. (1978). "The Date of the Death of Gyges and Its Historical Implications". Journal of the American Oriental Society. 98 (4): 400–409. doi:10.2307/599752.
- ↑ 'Miletos, the ornament of Ionia: history of the city to 400 BC' by Vanessa B. Gorman (University of Michigan Press) 2001
- ↑ Leloux, Kevin (2018). La Lydie d'Alyatte et Crésus: Un royaume à la croisée des cités grecques et des monarchies orientales. Recherches sur son organisation interne et sa politique extérieure (PDF) (PhD). Zv. 1. University of Liège. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 5. decembra 2021.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 Dale, Alexander (2015). "WALWET and KUKALIM: Lydian coin legends, dynastic succession, and the chronology of Mermnad kings". Kadmos. 54: 151–166. doi:10.1515/kadmos-2015-0008. S2CID 165043567. Retrieved 10 November 2021.
- ↑ Diakonoff 1985, str. 94-55.
- ↑ Kristensen, Anne Katrine Gade (1988). Who were the Cimmerians, and where did they come from?: Sargon II, and the Cimmerians, and Rusa I. Copenhagen Denmark: The Royal Danish Academy of Science and Letters.
- ↑ Grousset, René (1970). The Empire of the Steppes. Rutgers University Press. str. 9. ISBN 0-8135-1304-9.
- ↑ Diakonoff 1985, str. 126.
- ↑ Phillips, E. D. (1972). »The Scythian Domination in Western Asia: Its Record in History, Scripture and Archaeology«. World Archaeology. 4 (2): 129–138. doi:10.1080/00438243.1972.9979527. JSTOR 123971. Pridobljeno 5. novembra 2021.
- ↑ Ivantchik 1993, str. 95-125.
- ↑ Ivantchik 2006, str. 151.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Bury, J. B.; Meiggs, Russell (1975) [first published 1900]. A History of Greece (Fourth izd.). London: MacMillan Press. ISBN 0-333-15492-4.
- Diakonoff, I. M. (1985). »Media«. V Gershevitch, Ilya (ur.). The Cambridge History of Iran. Zv. 2. Cambridge: Cambridge University Press. str. 36-148. ISBN 978-0-521-20091-2.
- Herodotus (1975) [first published 1954]. Burn, A. R.; de Sélincourt, Aubrey (ur.). The Histories. London: Penguin Books. ISBN 0-14-051260-8.
- Ivantchik, Askold (1993). Les Cimmériens au Proche-Orient [The Cimmerians in the Near East] (PDF) (v francoščini). Fribourg, Switzerland; Göttingen, Germany: Editions Universitaires (Switzerland); Vandenhoeck & Ruprecht. ISBN 978-3-727-80876-0.
- Ivantchik, Askold (2006). Aruz, Joan; Farkas, Ann; Fino, Elisabetta Valtz (ur.). The Golden Deer of Eurasia: Perspectives on the Steppe Nomads of the Ancient World. New Haven, Connecticut; New York City; London: The Metropolitan Museum of Art; Yale University Press. str. 146-153. ISBN 978-1-588-39205-3.
Mermnadska dinastije Rojen: ni znano Umrl: 637 pr. n. št.
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Gig |
Kralj Lidije 644–637 pr. n. št. |
Naslednik: Sadjat |