Ariarat VI. Kapadoški
Ariarat VI. | |
---|---|
Kralj Kapadoškega kraljestva | |
Vladanje | 130–116 pr. n. št. |
Predhodnik | Ariarat V. |
Naslednik | Ariarat VII. |
Rojstvo | 2. stoletje pr. n. št. |
Smrt | 116 pr. n. št. |
Zakonec | Laodika Kapadoška |
Potomci | Nisa |
Vladarska rodbina | Ariaratidi |
Oče | Ariarat V. |
Mati | Nisa Kapadoška |
Ariarat VI. Epifan Filopator (starogrško Αριαραθης Επιφανης Τιλοπατορ, latinizirano: Ariarates Epifanes Filopator) je bil od leta 130 pr. n. št. do 116 pr. n. št. kralj Kapadoškega kraljestva. Bil je najmlajši sin Ariarata V. Kapadoškega in Nise Kapadoške.
Ime
[uredi | uredi kodo]Ariarat je helenizirana oblika staroiranskega imena, morda *Arya-wratha (dobesedno imeti arijsko veselje).[1] Ime je v aramejščini potrjeno kot Ariorat ali Ariourat, v kasnejših latinskih virih pa kot Ariaratus.[2]
Vladanje
[uredi | uredi kodo]Ob prihodu na prestol je bil še otrok, zato je oblast prevzela njegova mati kot njegova regentka. Zdi se, da je njegova mati neznano kdaj zastrupila vseh pet Ariaratovih bratov. Mladega kralja so morda rešili ljudje, zvesti dinastiji, in Niso usmrtili. Dogodke je izkoristil pontski kralj Mitridat V. Everget, njegov stric po materini strani, in poskušal uveljaviti svojo oblast nad Kapadokijo tako, da je Ariarata poročil s svojo najstarejšo hčerko Laodiko. Laodika je rodila hčerko Niso, poročeno s kraljem Nikomedom III. Bitinskim, in sinova Ariarata VII. Filometorja in Ariarata VIII. Epifana.
Ker se Mitridatu V. vse to ni zdelo dovolj za preoblikovanje Kapadokije v satelit Pontskega kraljestva, je Mitridatov sin Mitridat VI. s pomočjo kapadoškega plemiča Gordija umoril Ariarata VI.[3] Po njegovi smrti je kraljestvu za kratek čas vladala Ariaratova vdova, nato pa je oblast prevzel Nikomed III. Bitinski, ki se je poročil s kraljevo vdovo Laodiko. Nikomeda je kmalu zatem izgnal Mitridat VI. in na prestol postavil Ariarata VII.
Kovanci
[uredi | uredi kodo]Večina kapadoških kraljev se je na kovancih upodabljala s helenističnim diademom, Ariarat VI. pa je diadem združil s sicer redko tiaro in se tako upodobil v iranski kraljevski maniri.[4] Še vedno je koval tudi kovance, na katerih je bil prikazan samo z diademom. S tiaro je bil upodobljen predvsem na tetradrahmah, kar nakazuje, da se je morda želel postavljati pred velikaši in kralji Armenije, Komagene, Ponta in morda Partije.[4] Po mnenju sodobnega zgodovinarja Matthewa Canepa (2017) je z različnima podobama želel promovirati obe zgodovinski ozadji svojega kraljestva.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Brunner 1986, str. 406 .
- ↑ Sherwin-White 1984, str. 51; Erciyas 2006, str. 32; Brunner 1986, str. 406 .
- ↑ Justin, xxxvii. 1, xxxviii. 1; Memnon, History of Heraclea, 22.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Canepa 2017, str. 216.
Viri
[uredi | uredi kodo]- C.J. Brunner. Encyclopaedia Iranica: Ariaratus, vol. 2, zv. 4. str. 406.
- Canepa, Matthew (2017). »Rival Images of Iranian Kingship and Persian Identity in Post-Achaemenid Western Asia«. V Strootman, Rolf; Versluys, M. J. (ur.). Persianism in Antiquity. Franz Steiner Verlag. ISBN 9783515113823.
- Erciyas, Deniz Burcu (2006). Wealth, Aristocracy And Royal Propaganda Under the Hellenistic Kingdom of the Mithradatids in the Central Black Sea Region of Turkey. Leiden: Brill. ISBN 978-9004146099.
- Hazel, John (2001). Who's Who in the Greek World (1 izd.). Routledge. ISBN 978-0415260329.
- Sherwin-White, Susan M. (1984). »Asia Minor«. V Ling, Roger (ur.). The Cambridge Ancient History: Plates to Volumes VII, part 1. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 978-0521243544.
- Sherwin-White, Susan M. (1984). "Asia Minor". V Ling, Roger (ur.). The Cambridge Ancient History: Plates to Volumes VII, part 1. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 978-0521243544.
Ariarat VI. Kapadoški Rojen: 2. stoletje pr. n. št. Umrl: 116 pr. n. št.
| ||
Vladarski nazivi | ||
---|---|---|
Predhodnik: Ariarat V. |
Kralj Kapadokije 130 pr. n. št. – 116 pr. n. št. |
Naslednik: Ariarat VII. |