Arsak I.

Arsak I. Partski
Veliki kralj (šah) Partskega cesarstva
Kovanec Arsaka I.; na reverzu je sedeč lokostrelec in grški napis ΑΡΣΑΚ[ΟΥ], ARSAKOI; napis pod lokom je v aramejščini
Vladanje	okoli 250 pr. n. št. – 246 ali 211 pr. n. št.
Predhodnik	Selevk II. Kalinik
Naslednik	Arsak II.
Rojstvo	datum neznan
Smrt	217 pr. n. št. Partski imperij
Vladarska rodbina	Arsakidska dinastija

Arsak I. Partski (perzijsko اشکان‎, Aškan, grško Ἀρσάκης Arsákes), ustanovitelj Arsakidske dinastije, po katerem se je uradno imenovalo vseh več kot trideset monarhov Arsakidskega cesarstva. Datuma rojstva in smrti nista znana tako kot ni znano niti njegovo pravo ime.

Podatki o Arsaku I. izhajajo izključno iz kasnejših grških in latinskih zapisov arsakidskih legend. Po njem se imenuje mesto Aškabad.

Okoliščine, v katerih je Arsak prišel na oblast, so v primerjavi z drugimi podatki relativno dobro poznane. Okoli leta 250 pr. n. št. je guverner selevkidske satrapije Partije Andragor razglasil svojo neodvisnost od selevkidskih monarhov in svoj governorat pretvoril v neodvisno kraljestvo. Približno v istem času so Arsaka, ki je bil skitskega ali baktrijskega porekla ali celo baktrijski knez, izvolili za poglavarja vzhodnoiranskega plemena Parni. Arsak je na čelu svojega plemena osvojil Astaveno (ali Astabeno), se pravi severno Partijo. Andragor je bil med poskusom osvojitve izgubljenega ozemlja ubit in Parni so po njegovi smrti zasedli še preostali del Partije. Povračilni pohod Selevkidov pod poveljstvom Selevka II. Kalinika ni uspel. Parni so vladali v Partiji vse do leta 209 pr. n. št., ko jo je moral Arsak II. prepustiti Antiohu III., Arsakidi pa so za naslednjih 25 let postali njegovi vazali.

Arsakova nasledstvena linija je zelo nejasna, ker so vsi njegovi nasledniki privzeli tudi njegovo ime in jih je zato težko razlikovati. Iz legend in sekundarnih virov je razvidno, da je vsaj od leta 246 pr. n. št. dalje Arsakov brat Tiridat ali vladal v Arsakovem imenu ali pa skupaj z njim. Po letu 211 pr. n. št., ko se je na kovancih pojavil nek drug Arsak, je kot Arsak II. morda vladal njegov brat ali sin ali celo nečak. Možno je tudi, da je Arsaka ubil na primer njegov brat Tiridat, kot trdi Arijan iz Nikomedije.

Arsak je koval svoj denar od srebrnih drahem do bakrenih dihaklojev. Vse izdaje kovancev so podobne selevkidskim kovancem iz istega obdobja, čeprav je njihovo okrasje značilno drugačno. Najpogostejši napis na kovancih je ΑΡΣΑΚΟΥ ΑΥΤΟΚΡΑΤΟΡΟΣ [ARSAKOI AUTOKRATOROS], se pravi Arsak avtokrat, čeprav je tudi veliko drugačnih.

Viri

• A.D.H. Bivar (1983), The Political History of Iran under the Arsacids, Cambridge History of Iran, 3.1, London, Cambridge University Press, str. 21–99.
• J. Wolski, Arsace II et le genealogie des premiers arsacides, Historia XI (1962), str. 138-145.
• J. Wolski, Arsaces I:założyciel państwa partyjskiego.

Arsak I. Arsakidska dinastija
Vladarski nazivi
Predhodnik: Selevk II. Kalinik	Veliki kralj (šah) Partskega cesarstva 250 pr. n. št. – 246 ali 211 pr. n. št., skupaj s Tiridatom (?) 246 - 211 pr. n. št.	Naslednik: Artaban I.