Ateš
Ateš | |
---|---|
Атеш | |
Politični vodja | Mustafa Džemiljev |
Ustanovitev | september 2022 |
Datumi delovanja | 2022–danes |
Država | Ukraine Russia |
Ideologija | Ukrajinski nacionalizem Protiimperializem Protiputinizem |
Zavezniki | Ljudski odpor Ukrajine Berdjanska partizanska vojska |
Bitke in vojne | |
Spletno mesto | Ateš na Telegramu |
Ateš (krimskotatarsko: Ateş, v prevodu »ogenj«, ukrajinsko Атеш, latinizirano: Ateš) je partizansko gibanje na okupiranih ozemljih Ukrajine, in tudi na ozemlju Rusije.[1] Ateš so septembra 2022 zaradi ruske invazije na Ukrajino ustanovili Ukrajinci in Krimski Tatari.[2][3]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Gibanje je bilo ustanovljeno konec septembra 2022. 26. septembra je bila na uradnem Telegram kanalu objavljena prisega vojaka Ateša. 29. septembra je bil objavljen video poziv enega od partizanov s pozivom k pridružitvi gibanju.[4][5][6]
11. novembra 2022 so pripadniki Ateš ubili 30 ruskih vojakov v bolnišnicah v Simferopolu.[7][8]
11. decembra 2022 je Ateš prevzel odgovornost za požig barak z ruskimi vojaki v vasi Sovjetske na Krimu.[9]
31. januarja 2023 so pripadniki gibanja sporočili, da so ubili dva častnika ruske nacionalne garde.[10]
10. februarja 2023 je Ateš prevzel odgovornost za napad z avtomobil bombo v okupirani Novi Kahovki (Hersonska oblast), v katerem sta umrla dva ruska vojaka, še dva pa sta bila poškodovana.[11]
14. marca 2023 je Ateš trdil, da je v bombnem napadu ubil namestnika vodje vojaške uprave Nove Kahovke.[12]
23. aprila 2023 je gibanje trdilo, da je razstrelilo kontrolno točko ruske nacionalne garde blizu mesta Oleški (Hersonska oblast) in ubilo več ljudi.[13]
27. aprila 2023 je Ateš sporočil, da so v vasi Veliki Kopani (Hersonska oblast) ubili dva okupatorja.[14]
6. maja 2023 so pripadniki Ateš prevzeli odgovornost za poskus atentata na Zaharja Prilepina, ruskega pisatelja in člana stranke Pravična Rusija — Za resnico. Napad je bil izveden z avtomobilom bombo, ko je ta prečkal rusko mejo iz okupiranega Donbasa. Prilepin je bil v napadu hudo poškodovan, a je preživel. Voznik avtomobila je umrl.[15]
14. julija 2023 je Ateš prevzel odgovornost za zasedo v vasi Veliki Kopani (Hersonska oblast), v kateri so uničili dva ruska vojaška tovornjaka in ubili 6 ruskih vojakov.[16]
17. julija 2023 je The Guardian v Kijevu o Atešu izvedel intervju z Mustafo Džemiljevom, predstavnikom Krimskih Tatarov in politično vodjo Ateš-a. Džemiljev je poročal, da Ateš izvaja spletne tečaje za ruske nabornike, kjer jih učijo kako izvesti sabotaže. Trdil je, da se ga je udeležilo že 4000 ruskih vojakov. Trdil je tudi, da bi se bilo več kot tisoč Krimskih Tatarov pripravljenih boriti proti ruskim silam na Krimu, če bi le dobili orožje za to. Izjavil je tudi, da upa, da bo po osvoboditvi Krima prišlo do spremembe ukrajinske ustave, ki bo Krim spremenila v avtonomno republiko, kjer bi Krimskimi Tatari kot avtohtono prebivalstvo imelo poseben status.[17]
30. avgusta 2023 je Ateš prevzel odgovornost za bombni napad na pisarno politične stranke Združena Rusija v Novi Kahovki. V napadu so bili ubiti trije ruski stražarji in uničeni dokumenti za regionalne volitve septembra 2023, ki jih je Rusija izvedla tudi na okupiranih ukrajinskih ozemljih.[18]
25. septembra 2023 je Ateš trdil, da so priskrbeli informacije uporabljene v načrtovanju raketnega napada, ki je uničil poveljstvo Črnomorske flote v okupiranem Sevastopolu. Do informacij o črnomorski floti naj bi prišli s podkupovanjem ruskih častnikov, ki so bili nezadovoljni zaradi zamujanja plač.[19]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Официальное заявление движения «Атеш»«. Telegram (v ruščini). 25. oktober 2022. Pridobljeno 10. januarja 2023.
- ↑ »Telegram: Contact @atesh_ua«. t.me. Pridobljeno 18. novembra 2022.
- ↑ »Ukraine war: Atesh, the group spying on Russians in occupied Crimea«. BBC News (v britanski angleščini). 6. januar 2024. Pridobljeno 6. januarja 2024.
- ↑ »Official statement of the Atesh movement«. The Cyber Shafarat. Treadstone 71. Pridobljeno 18. novembra 2022.
- ↑ »Клятва воїна «Атеш»«. Telegram (v ukrajinščini). 26. oktober 2022. Pridobljeno 10. januarja 2023.
- ↑ »В окупованому Криму з'явився підпільний рух українців, кримських татар та росіян «Атеш», які руйнуватимуть армію РФ зсередини«. Suspilne (v ukrajinščini). 1. oktober 2022. Pridobljeno 10. januarja 2023.
- ↑ »Партизани ліквідували у лікарнях Сімферополя 30 окупантів«. Slovo i Dilo (v ukrajinščini). 11. december 2022. Pridobljeno 10. januarja 2023.
- ↑ »Партизанський рух АТЕШ заявив про ліквідацію 30 окупантів у госпіталях Сімферополя: серед них були зрадники України«. Obozrevatel (v ukrajinščini). 12. november 2022. Pridobljeno 18. novembra 2022.
- ↑ »Партизани з "АТЕШ" взяли на себе відповідальність за підпал казарм у Криму«. Suspilne (v ukrajinščini). 11. december 2022. Pridobljeno 10. januarja 2023.
- ↑ »Atesh guerrillas in Crimea say they blew up Russian National Guards' car, killing two officers«. UA: NV. Pridobljeno 31. januarja 2023.
- ↑ »Движение «АТЕШ» продолжает ликвидировать оккупантов«. Telegram (v ukrajinščini). 14. februar 2023. Pridobljeno 16. februarja 2023.
- ↑ »Russia–Ukraine war gain deal can be extented by only sixty days, says Russian minister«. Ukraine war (live blog). The Guardian. Pridobljeno 14. marca 2023.
- ↑ »Partisans blew up the block post of Russians near Oleshok«. Sprotyv. UA: MoD. 25. april 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. aprila 2023. Pridobljeno 27. aprila 2023.
- ↑ »Partisans killed two Russian soldiers who mocked Ukrainians in TOT«. Sprotyv. MoD. 27. april 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2023. Pridobljeno 27. aprila 2023.
- ↑ »Захар Прилепин пришел в себя в больнице. В субботу на него было совершено покушение« [Zakhar Prilepin regained consciousness in the hospital. On Saturday he was the victim of an assassination attempt]. BBC News (v ruščini). 6. maj 2023. Pridobljeno 7. maja 2023.
- ↑ »Partisans blow up two trucks with Russian invaders in Kherson region«. Ukrinform. Pridobljeno 12. avgusta 2023.
- ↑ Borger, Julian. »The underground Crimean Tatar group taking up arms against Russia«. The Guardian. Pridobljeno 17. julija 2023.
- ↑ Evans, Angelica; Stepanenko, Kateryna; Mappes, Grace; Harward, Christina; Kagan, Frederick W. »Russian Offensive Campaign Assessment, August 30, 2023«. Understanding war. Institute for the Study of War. Pridobljeno 31. avgusta 2023.
- ↑ Epstein, Jake (26. september 2023). »Russian officers who hadn't been paid by Moscow sold key intel on the Black Sea Fleet to Ukrainian resistance fighters. Then the headquarters blew up«. Business Insider (v ameriški angleščini). Pridobljeno 26. septembra 2023.