Bazalna membrana
Bazalna membrana je tanka plast medceličnine na meji med epitelijskimi, endotelijskimi, mišičnimi ali perifernimi nevroglijskimi celicami na eni strani ter vezivom na drugi strani.[1][2] Zgrajena je iz bazalne in retikularne lamine.[2]
Zgradba
[uredi | uredi kodo]Pod elektronskim mikroskopom sta vidni dve plasti bazalne membrane, zgornja bazalna lamina in pod njo ležeča retikularna lamina. Vezivno tkivo se na bazalno membrano pričvršča s kolagenskimi fibrilami in fibrilinskimi mikrofibrilami.[3]
Bazalno lamino lahko nadalje razdelimo v dve plasti; prozorno lamino lucido, ki je bliže epiteliju, ter gostejšo lamino denso, ki je bliže vezivnemu tkivu. Lamina densa meri v premeru 30 do 70 nanometrov. Vsebuje vlakna kolagena tipa IV ter intrinzične makromolekularne komponente. Vlakna kolagena IV so v lamini densi obdani s proteoglikanom perlekanom, ki je bogat s heparan sulfati.[4] V lamini lucidi se nahajajo laminin, integrini, entaktini in distroglikani.
Strukture si sledijo v naslednjem zaporedju:
- bazalna membrana
- bazalna lamina
- lamina lucida
- lamina densa
- kolagen IV (obdan s perlekanom, bogatim s heparan sulfatom)
- pričvrščevalne beljakovine (med bazalno in retikularno lamino)
- kolagen VII (sidralne fibrile)
- fibrilin (mikrofibrile)
- retikularna lamina
- kolagen III (v obliki retikularnih vlaken)
- bazalna lamina
- vezivo (notranja stran)
Vloga in pomen
[uredi | uredi kodo]Primarna vloga bazalne membrane je pričvrstitev epitelija (mezotelija oziroma endotelija) na pod njim ležeče rahlo vezivno tkivo.
Prav tako deluje kot mehanična pregrada, ki preprečuje malignim celicam prodiranje v globlja tkiva.[5] Maligne novotvorbe v začetni fazi, ki so omejene na epitelijsko plast, imenujemo carcinoma in situ.
Bistveni pomen ima tudi pri angiogenezi (tvorbi novih krvnih žil). Beljakovine v bazalni membrani namreč pospešujejo diferenciacijo žilnih endotelijskih celic.[6]
Značilna primera bazalne membrane sta glomerulna bazalna membrana v ledvicah, nastala s fuzijo bazalne lamine endotelija glomerulnih kapilar in bazalne lamine podocita,[7] in bazalna lamina v pljučih, nastala s fuzijo bazalne lamine pljučnega mešička in bazalne lamine pljučne kapilare, kjer prihaja do difuzije kisika in ogljikovega dioksida.
Klinični pomen
[uredi | uredi kodo]Motnje v bazalnih membranah, ki so lahko genetske, avtoimunske ali pa posledica mehanskih poškodb, so vzrok nekaterim boleznim.[8] Genetska motnja kolagenskih vlaken v bazalnih membranah povzroči alportov sindrom.
Pri goodpasturovem sindromu telo proizvaja avtoprotitelesa proti bazalnim membranam ledvičnih glomerulov in pljučnim alveolom in se kaže s hitro potekajočim glomerulonefritisom, prizadetostjo pljuč in s hemoptizami.[9][10]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kierszenbaum, Abraham; Tres, Laura (2012). Histology and Cell Biology, An Introduction to Pathology (3. izd.). Elsevier. ISBN 978-0-323-07842-9.
- ↑ 2,0 2,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5526338/membrana?dictionaries=95&query=membrana&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 9. 2016.
- ↑ Paulsson M (1992). »Basement membrane proteins: structure, assembly, and cellular interactions«. Crit. Rev. Biochem. Mol. Biol. 27 (1–2): 93–127. doi:10.3109/10409239209082560. PMID 1309319.
- ↑ Noonan DM, Fulle A, Valente P, in sod. (1991). »The complete sequence of perlecan, a basement membrane heparan sulfate proteoglycan, reveals extensive similarity with laminin A chain, low density lipoprotein-receptor, and the neural cell adhesion molecule«. J. Biol. Chem. 266 (34): 22939–47. PMID 1744087.
- ↑ Liotta LA, Tryggvason K, Garbisa S, Hart I, Foltz CM, Shafie S (1980). »Metastatic potential correlates with enzymatic degradation of basement membrane collagen«. Nature. 284 (5751): 67–68. doi:10.1038/284067a0. PMID 6243750.
- ↑ Kubota Y, Kleinman HK, Martin GR, Lawley TJ (Oktober 1988). »Role of laminin and basement membrane in the morphological differentiation of human endothelial cells into capillary-like structures«. J. Cell Biol. 107 (4): 1589–98. doi:10.1083/jcb.107.4.1589. PMC 2115245. PMID 3049626.
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2008. Pridobljeno 1. aprila 2008.
- ↑ Henig, Robin Marantz (22. februar 2009). »What's Wrong With Summer Stiers?«. New York Times.
- ↑ Janeway, Charles; Janeway, Charles A. (2001). Immunobiology (5. izd.). Garland. ISBN 978-0-8153-3642-6.
- ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?dictionaries=95&query=good*&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 9. 2016.
