Bronzit
| Bronzit | |
|---|---|
 Bronzit iz Marylanda (ZDA); velikost: 9,6 × 7,5 × 4,9 cm | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred - Silikati, podrazred: nitasti silikati (inosilikati), piroksenska skupina |
| Kemijska formula | (Mg,Fe2+)2[SiO3]2 |
| Lastnosti | |
| Barva | Rjava, zelena, bronasta |
| Kristalni habit | Zrnati, kalavcu podobni skupki, redko tudi dobro formirani kratki prizmatični kristali |
| Kristalni sistem | Ortorombski |
| Razkolnost | Nepopolna |
| Lom | Neraven |
| Trdota | 5 - 6 |
| Sijaj | Svilnat, kovinski, steklast |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Neprozoren |
| Gostota | 3,3 - 3,4 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Drugo | Različek enstatita |
| Sklici | [1][2] |
| Glavne vrste | |
| Domača imena | Diaklazit, kalavec s spreminjasto barvo, spreminjasti kamen |
Bronzit je magnezijev železov silikat s kemijsko formulo (Mg,Fe)2[Si2O6]. Mineral spada skupaj z enstatitom in hiperstenom v ortorombski niz skupine ortopiroksenov. Bronzit pravzprav ni poseben mineral, ampak je železov različek enstatita, ki je zaradi delne preperelosti dobil na razkolnih ploskvah bronast polkovinski sijaj.[3]
Enstatit je magnezijev silikat (MgSiO3), v katerem je magnezij delno zamenjan z majhnimi količinami Fe2+ (do 12%). V bronzitu ((Mg,Fe)SiO3) se vsebnost železovega(II) oksida giblje od 12% – 30%, s povečevanjem vsebnosti pa bronzit preide v hipersten ((Mg,Fe2+)SiO3).[4] V posebnih pogojih preperavanja lahko nastanejo tudi ferifero različki bronzita. V teh pogojih pride na razpokah vzdolž razkolnih ploskvev do izločanja zelo tankega sloja železovih oksidov in hidroksidov, zato površine dobijo kovinski sijaj. Sijaj je še bolj kot bri bronzitu izrazit pri hiperstenu.[3]
Barva bronzita je zelena ali rjava. Njegova gostota je 3,3 – 3,4 g/cm3 in je odvisna od vsebnosti železa.[4] Lomni količniki in optični koti z vsebnostjo železa naraščajo. Končni člen niza enstatit ima pozitiven optični predznak, medtem ko imata bronzit in hipersten negativnega.[4]
Bronzit je tako kot enstatit sestavina mnogih mafičnih do ultramafičnih kamnin, na primer norita, gabra, predvsem pa peridotita in serpentinitov, ki so nastali iz njega. Pojavlja se tudi v nekaterih kristaliničnih skrilavcih.[3] V kumulatnih kamninah na nahajališču Stillwater v Montani (ZDA) se pojavlja bronzitit, ki je piroksenit z bronzitsko sestavo.[5]
Pomembnejša nahajališča bronzita so v pogorju Harz v južni Nemčiji, na Južnem Titolskem (Italija), v Južni Afriki, na Uralu (Ruska federacija), Grenlandiji in v Montani (ZDA). V Sloveniji so bronzit našli pri Slovenski Bistrici.[6]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Handbook of rocks, minerals, and gemstones
- ↑ Mindat.org
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Encyclopedia Britannica, 1911
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
- ↑ Jackson, Everett D., The Chromite Deposits of the Stillwater Complex, Montana in Ore Deposites of the Unitrd States, 1933-1967 (The Graton-Sales Volume), Vol. 2, str. 1495-1509, 1968
- ↑ Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.