Mahovnjaki
Mahovnjaki Časovni razpon: zgodnji ordovicij – sedanjost[1] | |
---|---|
Različne vrste mahovnjakov | |
Znanstvena klasifikacija | |
Kraljestvo: | Živali |
Klad: | Lophophorata [2] |
Deblo: | {{{1}}}
|
Razredi | |
| |
Raznolikost | |
Okoli 19.000 različnih vrst | |
Sinonimi | |
Polyzoa, Ectoprocta |
Mahovnjaki ([mahɔvnjaki]) so skupina bilateralnih nevretenčarjev iz debla Bryozoa (grško βρύον (brúon-mah) + ζῷον (zôion-žival)).[4] Običajno so približno 0,5 mm dolge. So filtrirni jedci, ki sesajo delce hrane iz vode s pomočjo izvlečne lophophore, "krone" šipkov, obloženih s cilijami . Večina morskih vrst živi v tropskih vodah, nekaj jih je v oceanskih jarkih, nekaj pa v polarnih vodah. En razred živi samo v različnih sladkovodnih okoljih, nekaj pripadnikov pretežno morskega razreda pa ima raje sladkasto vodo. En rod je samoten, preostali pa so kolonialni.
Anatomija
[uredi | uredi kodo]Živali so večinoma kolonialne, posamezni osebki so sesilni in organizirani v večje kolonijske komplekse, ki so pogosto podobni pahljačastim, peresastim ali skorjastim strukturam. Ne presežejo velikosti milimetra, obdaja pa jih zunanji skelet. Okrog ust imajo venec lovk (lofofor), ki jim pomaga precejati vodo. Nimajo razvitih dihal ali kompleksnih čutil.[5]
Življenjski cikel
[uredi | uredi kodo]Večina mahovnjakov je na začetku življenja ličinka. Ličinke prosto plavajo po vodi, kot odrasla žival pa se pritrdi na dno. Večina vrst je obojespolnih.
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Mahovnjaki so pionirska vrsta, prvi prerastejo razbitine ter smeti, zato so pomembni pri naseljevanju novih morskih organizmov. Drugače živijo večinoma v morskih vodah, nekaj vrst pa tudi v celinskih. Pojavljajo se od trpskih do polarnih voda, največ vrst je bilo odkritih v Evropi in Karibskem zalivu.[6]
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Zunanja
[uredi | uredi kodo]Mahovnjaki so nevretenčarji iz naddebla Lophotrochozoa.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Notranja
[uredi | uredi kodo]Mahovnjaki so razdeljeni v 3 razrede.
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Ma, Junye; Taylor, Paul D.; Xia, Fengsheng; Zhan, Renbin (september 2015). »The oldest known bryozoan: Prophyllodictya (Cryptostomata) from the lower Tremadocian (Lower Ordovician) of Liujiachang, south-western Hubei, central China«. Palaeontology. 58 (5): 925–934. doi:10.1111/pala.12189.
{{navedi časopis}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Halanych, K.M.; Bacheller, J.D.; Aguinaldo, A.M.; Liva, S.M.; Hillis, D.M.; Lake, J.A. (17. marec 1995). »Evidence from 18S ribosomal DNA that the lophophorates are protostome animals«. Science. 267 (5204): 1641–1643. Bibcode:1995Sci...267.1641H. doi:10.1126/science.7886451. PMID 7886451.
- ↑ Ernst, A. (2007). »A cystoporate bryozoan species from the Zechstein (Late Permian)«. Paläontologische Zeitschrift. 81 (2): 113–117. doi:10.1007/BF02988385.
- ↑ Brusca; Brusca. »21: The Lophophorate Phyla«. The Invertebrates.
- ↑ »Bryozoa« (PDF). Pridobljeno 1. maja 2020.
- ↑ »Bryozoa«. www.gbif.org (v angleščini). Pridobljeno 1. maja 2020.