Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Pojdi na vsebino

Dunaj

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej Dunaj (razločitev).
Dunaj

Wien
Od leve proti desni: Mestna hiša, Palača Schönbrunn, Zabaviščno kolo v Pratru, Državna opera, Katedrala sv. Štefana, Muzej umetnostne zgodovine, pogled na Dunaj proti Dunajskemu gozdu, sacherjeva torta, spomenik Johannu Straussu II, Secesijska dvorana, Donau City, Hundertwasserhaus.
Od leve proti desni: Mestna hiša, Palača Schönbrunn, Zabaviščno kolo v Pratru, Državna opera, Katedrala sv. Štefana, Muzej umetnostne zgodovine, pogled na Dunaj proti Dunajskemu gozdu, sacherjeva torta, spomenik Johannu Straussu II, Secesijska dvorana, Donau City, Hundertwasserhaus.
Zastava Dunaj
Zastava		Uradni pečat Dunaj
Pečat
Grb Dunaj
Grb
Dunaj se nahaja v Avstrija
Dunaj
Dunaj
Geografska lega Dunaja v Avstriji
Koordinati: 48°12′31.5″N 16°22′21.3″E / 48.208750°N 16.372583°E / 48.208750; 16.372583
Država Avstrija
DeželaDunaj (Bundesland Wien)
Upravljanje
 • župan in deželni glavarMichael Ludwig (SPÖ)
Površina
 • Mesto414,87 km2
 • Kopno395,57 km2
 • Voda19,30 km2
Najvišja
542 m
Najnižja
151 m
Prebivalstvo
 • Mesto1.781.105 [1]
 • Metropolitansko obm.
2.419.000
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Koda ISO 3166AT-9
Avtomobilska oznakaW
NUTS 1 regijaAT1
Spletna stranwww.wien.gv.at
Uradno ime: Historic Centre of Vienna
TipKulturni
Kriterijiii, iv, vi
Razglasitev2001
ID #1033
Država Avstrija
ObmočjeEvropa in Severna Amerika

Dunaj (nemško Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija. Dunaj ima približno 2 milijona[2] prebivalcev (preko 3 v velemestnem območju)[3] in je kulturno, gospodarsko in politično središče Avstrije. Po številu prebivalcev znotraj mestnih meja je na sedmem mestu v Evropski uniji. Do začetka 20. stoletja je bil največje nemško govoreče mesto in je do razpada Avstro-Ogrske po koncu prve svetovne vojne imel kar dobra 2 milijona prebivalcev.[4] Danes za Berlinom zaseda drugo mesto med nemško govorečimi mesti.[5][6] Dunaj gosti številne mednarodne organizacije, med drugimi Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Organizacijo držav izvoznic nafte (OPEC), Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) in druge. Mesto leži v vzhodnem delu Avstrije, v bližini meja s Češko, Slovaško in Madžarsko. Te regije skupaj tvorijo t. i. evropsko centropa obmejno regijo. Skupaj z bližnjo Bratislavo Dunaj tvori metropolitansko območje z okoli tremi milijoni ljudi. Leta 2001 je bilo mestno jedro Dunaja uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.[7]

Dunaj je sedež več pomembnih znanstvenih in izobraževalnih ustanov, predvsem dunajske Univerze, ki je ena izmed dveh najstarejših univerz severno od Alp, Konservatorija, Tehniške univerze ter več drugih javnih in zasebnih visokih šol in univerz, Avstrijske akademije znanosti, kakor tudi rimskokatoliške nadškofije in metropolije (ene izmed dveh v Avstriji) pod vodstvom kardinala, 100 let je bil tudi sedež Avguštineja, cesarske vojaške akademije itd.

Poleg tega, da ga zaradi glasbene dediščini imenujejo mesto glasbe[8], imenujejo Dunaj tudi mesto sanj, saj je bil dom prvemu psihoanalitiku, Sigmundu Freudu.[9] Začetki mesta segajo v čas zgodnjih keltskih in rimskih naselbin (gl. Vindobona), ki so se skozi čas preobrazile v srednjeveško in baročno mesto, prestolnico avstro-ogrskega cesarstva. Znan je po svoji ključni vlogi kot evropsko glasbeno središče, in to od časov dunajske klasike do zgodnjega 20. stoletja. Zgodovinsko jedro mesta je bogato z arhitekturnimi pomniki, vključujoč baročne gradove in vrtove, in se ponaša z znamenito Ringstrasse iz poznega 19. stoletja z velikimi poslopji, spomeniki in parki.[7]

V študiji iz leta 2005, kjer so primerjali 127 svetovnim mest, je časnik Economist Dunaj skupaj s kanadskim Vancouvrom postavil na prvo mesto po kvaliteti življenja. Leta 2012 je med 140 mesti zasedel drugo mesto, za avstralskim Melbournom.[10][11] Svetovalna hiša Mercer je v svojih primerjavah kvalitete življenja med stotinami svetovnimi mest Dunaj na prvo mesto postavila šest zaporednih let (2009–2014).[12][13][14][15][16]

Mesto je v letih 2007 in 2008 zasedlo tudi prvo mesto po kulturi inovacij, in peto v svetu (med 256 mesti) v Indeksu inovacijskih mest iz leta 2011; indeks je zajemal 162 kazalcev iz treh področij: kultura, infrastruktura in tržišča.[17] Dunaj redno gosti konference s področja mestnega planiranja, pri čemer pogosto služi za vzgled načrtovalcem mestnega razvoja po vsem svetu.[18][19] Med letoma 2005 in 2010 je Dunaj zasedal položaj številke ena med gostitelji mednarodnih kongresov in srečanj.[20] Dunaj vsako leto pritegne tudi preko 12 milijonov turistov.[21]

Poleg tega, da je Dunaj priljubljen turistični cilj in prestolnica sosednje države, je Dunaj za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19. stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so Ivan Grohar, Ivan Cankar, Jože Plečnik in Maks Fabiani.[22]

Imena

[uredi | uredi kodo]

Ime antične (rimske) naselbine na področju današnjega Dunaja je bilo Vindobona. Zaradi velikega pomena mesta tako v preteklosti kot sedanjosti in dejstva, da je bilo dolgo časa prestolnica večnacionalne države Avstro-Ogrske, ima mesto v evropskih jezikih precej različnih imen, ki pa so v glavnem različice dveh poimenovanj: večinsko po rečici Wien, ki se tam izliva v Donavo in redkejše po madžarski besedi za mesto (Bécs), samó slovensko ime Dunaj za mesto je edinstveno:

itd.

Poimenovanje Beč je bilo v rabi tudi v starejši knjižni slovenščini.[23] Nekoč je bilo v splošni rabi na Štajerskem, [24] še danes pa ga uporabljajo v Prekmurju.[25]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Dunaj je bil kot keltsko mesto ustanovljen okoli leta 500 pr. n. št. (pod keltsko-romanskim imenom Vedunia). Leta 15 pr. n. št. je postal mejno mesto Vindobona, ki je pomagalo varovati Rimsko cesarstvo pred vdori germanskih plemen s severa. V srednjem veku je postalo najprej sedež babenberške, zatem pa še habsburške rodbine in s slednjo sedež svetega rimskega cesarstva ter Habsburške monarhije. V 16. in 17. stoletju so bili vdori osmanskih Turkov dvakrat ustavljeni prav pred Dunajem (glej prvo in drugo obleganje Dunaja). Leta 1815 je Dunaj gostil dunajski kongres, ki je začrtal državne meje v Evropi po porazu Napoleona pri Waterlooju.

Leta 1922 je postal deveta avstrijska zvezna dežela. Status prestolnice je izgubil leta 1938 po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu. Med letalskimi napadi v drugi svetovni vojni je bil Dunaj močno bombardiran in porušen. Ob koncu vojne je mesto zavzela Sovjetska zveza. Po njej ga je Zavezniški nadzorni svet razdelil na štiri cone (podobno kot Berlin) in v naslednjem desetletju je Dunaj postal žarišče vohunske dejavnosti med vzhodnim blokom ter Zahodno Evropo.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Dunaj leži v severovzhodnem delu Avstrije, na skrajnem vzhodnem delu Alp, v Dunajski kotlini. Najstarejše naselje na mestu današnjega notranjega mesta je bilo južno od Donave, ob pritoku reke Wien, medtem ko se mesto zdaj razteza na obeh straneh reke Donave in je največje mesto ob tej evropski reki. Nadmorska višina se giblje od 151 do 542 m. Mesto ima skupno površino 414,65 kvadratnih kilometrov, in po površini največje mesto v Avstriji.

Deset mostov čez Donavo (ceste, železnice, podzemna železnica, pešci) povezuje mestno območje na levi in desni strani Donave, sedem (vključno z dvema plovnima kanaloma) povezuje levi breg Donave preko Nove Donave z Donavskim otokom, 35 mostov (kot tudi jez in ene zapornice) se pne nad Donavskim kanalom.

Med zanimivimi mostovi so: železniški Winterhafenbrücke, cestna Reichsbrücke in Marienbrücke.

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Pomembne tuje rezidenčne skupine[26]
Narodnost Št. prebivalcev (1. januar 2019)
 Srbija 77.872
 Nemčija 47.163
 Turčija 45.825
 Poljska 43.158
 Romunija 33.441
 Madžarska 24.082
 Sirija 23.771
 Hrvaška 22.526
 Bosna in Hercegovina 21.892
 Bolgarija 18.367

Zaradi industrializacije in preseljevanja iz drugih delov cesarstva se je prebivalstvo Dunaja v času prestolnice Avstro-Ogrske (1867–1818) močno povečalo. Leta 1910 je imel Dunaj več kot dva milijona prebivalcev in je bil tretje največje mesto v Evropi po Londonu in Parizu.[27] Na začetku 20. stoletja je bil Dunaj mesto z drugim največjim češkim prebivalstvom na svetu (po Pragi)[28]. Po prvi svetovni vojni se je veliko Čehov in Madžarov vrnilo v svoje domovine, kar je povzročilo upad dunajskega prebivalstva. Po drugi svetovni vojni so Sovjeti izrabili nasilno vrnitev kvalificiranih delavcev češkega, slovaškega in madžarskega porekla v rodne dežele za zagon gospodarstva v nastajajočem sovjetskem bloku.

Pod nacističnim režimom so nacistične sile v koncentracijskih taboriščih deportirale in umorile 65.000 Judov; približno 130.000 jih je pobegnilo[29].

Do leta 2001 je 16 % prebivalcev Avstrije imelo državljanstva, ki niso bili Avstrijci, skoraj polovica jih je bila iz nekdanje Jugoslavije[30]; naslednja najštevilnejša narodnost na Dunaju so bili Turki (39.000, 2,5 %), Poljaki (13.600, 0,9 %) in Nemci (12.700, 0,8 %)[31].

Od leta 2012 je uradno poročilo Statističnega urada Avstrije pokazalo, da ima več kot 660.000 (38,8 %) dunajskega prebivalstva popolnoma ali delno migrantsko poreklo, večinoma iz nekdanje Jugoslavije, Turčije, Nemčije, Poljske, Romunije in Madžarske.

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Dunaj je ena najbogatejših regij v Evropski uniji: njegov bruto regionalni proizvod v višini 47.200 EUR na prebivalca je predstavljal 25,7 % avstrijskega BDP v letu 2013 in je znašal 159 % povprečja v EU[32]. Mesto je od leta 2012 izboljšalo svoj položaj na lestvici ekonomsko najmočnejših mest, ki je leta 2015 dosegel deveto mesto na seznamu.[33]

Storitveni sektor je s 85,5-odstotnim deležem v bruto dodani vrednosti najpomembnejši gospodarski sektor na Dunaju. Industrija in trgovina imata 14,5 % deleža v bruto dodani vrednosti, primarni sektor (kmetijstvo) ima 0,07 % delež in ima zato majhno vlogo pri lokalni dodani vrednosti.[34] Vendar imata pridelava in pridelava vin znotraj mestnih meja visoko družbeno-kulturno vrednost. Najpomembnejši poslovni sektorji so trgovina (na Dunaju 14,7 % dodane vrednosti), znanstvene in tehnološke storitve, nepremičninske in stanovanjske dejavnosti ter proizvodnja blaga. Leta 2012 je prispevek Dunaja k odhodnim in prihodnjim neposrednim tujim naložbam Avstrije znašal približno 60 %, kar kaže na vlogo Dunaja kot mednarodnega vozlišča za domača in tuja podjetja.

Od padca železne zavese leta 1989 je Dunaj razširil svoj položaj vstopa v Vzhodno Evropo: 300 mednarodnih podjetij ima svoj sedež na vzhodni Evropi na Dunaju in v njegovi okolici. Med njimi so Hewlett Packard, Henkel, Baxalta in Siemens. Podjetja na Dunaju imajo obsežne stike in kompetence pri poslovanju z Vzhodno Evropo zaradi zgodovinske vloge mesta kot središča Habsburškega cesarstva. Število mednarodnih podjetij na Dunaju še vedno narašča: leta 2014 159 in 2015 je na Dunaju ustanovilo 175 mednarodnih podjetij.

Od leta 2004 na Dunaju ustanovijo približno 8300 zagonskih podjetij vsako leto[35]. Večina teh podjetij deluje na področjih industrijsko usmerjenih storitev, trgovine na debelo ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter novih medijev. Dunaj si prizadeva, da bi se uveljavil kot zagonsko vozlišče. Od leta 2012 mesto gosti vsakoletni Pionirski festival, največji zagonski dogodek v Srednji Evropi z 2500 mednarodnimi udeleženci, ki se odvija v palači Hofburg. Tech Cocktail, spletni portal za zagonsko sceno, je Dunaj uvrstil na šesto mesto med desetimi najboljšimi zagonskimi mesti po vsem svetu.

Znamenitosti mesta

[uredi | uredi kodo]

Glavne turistične znamenitosti so: cesarski palači Hofburg in Schönbrunn (kjer domuje tudi najstarejši živalski vrt na svetu, ''Tiergarten Schönbrunn''), Cesarska zakladnica (Schatzkammer), stavba Parlamenta, mestna hiša (Rathaus) ter dunajsko vrteče kolo Riesenrad v zabaviščnem parku Prater.

Kulturni poudarki vključujejo Burgtheater, Dunajsko državno opero (Wiener Staatsoper), Dunajsko filharmonijo (Wiener Philharmoniker), Koncertno hišo (Konzerthaus), Hišo glasbe (Haus der Musik) in Zlati spomenik Johannu Straussu (Johann Strauss Denkmal), Albertino, lipicanske konje v Španski jahalni šoli (Spanische Hofreitschule), pevski zbor Dunajski dečki, ter dunajsko vinorodno okrožje (bezirk) Döbling.

Palača Schönbrunn
Gloriette pri palači Schönbrunn

V mestu je tudi več kot 100 umetnostnih muzejev, ki skupaj vsako leto privabijo več kot osem milijonov obiskovalcev.[36] Med najbolj priljubljenimi so Albertina, Belvedere, Leopold Museum v muzejski četrti (Museumsquartier), KunstHausWien, BA-CA Kunstforum, nasproti si stoječa dvojčka Kunsthistorisches Museum (Umetnostno-zgodovinski muzej) in Naturhistorisches Museum, ter tehnični muzej (Technisches Museum Wien), od katerih vsakega letno obišče več kot četrt milijona obiskovalcev.[37]

Priljubljene so tudi točke, povezane s skladatelji, ki so živeli na Dunaju: več prebivališč Ludwiga van Beethovna in njegov grob na osrednjem pokopališču (Zentralfriedhof), ki je tudi dunajsko največje pokopališče ter poslednje bivališče številnih slavnih oseb. Mozartu je posvečen spomenik pri Hofburgu (pokopališče st. Marx), v katerega bližini naj bi bil pokopan. Množica dunajskih cerkva prav tako privlači množice, predvsem pa Stolnica sv. Štefana, Cerkev tevtonskega reda (Deutschordenskirche), Jezuitska cerkev (Jesuitenkirche), Karlova cerkev (Karlskirche), Petrova cerkev (Peterskirche), Maria am Gestade, Minoritska cerkev (Minoritenkirche), Rupretova cerkev (Ruprechtskirche), Škotska cerkev (Schottenkirche), Cerkev sv. Ulrika in Votivna cerkev (Votivkirche).

Sodobne znamenitosti so Hundertwasserjeva hiša, Center Združenih narodov in razgledni stolp Donauturm.

  • Neue burg, glavna fasada najnovejšega dela dvorca Hofburg
    Neue burg, glavna fasada najnovejšega dela dvorca Hofburg
  • Albertina
    Albertina
  • Zgradba avstrijskega parlamenta
    Zgradba avstrijskega parlamenta
  • Palača Belvedere
    Palača Belvedere
  • Graben
    Graben
  • Umetnostni muzej (Kunsthistorisches Museum)
    Umetnostni muzej (Kunsthistorisches Museum)
  • Muzej narodne zgodovine (Naturhistorisches Museum)
    Muzej narodne zgodovine (Naturhistorisches Museum)
  • Palača Augarten
    Palača Augarten
  • Dunajska mestna hiša
    Dunajska mestna hiša
  • Španska jahalna šola
    Španska jahalna šola
  • Stolnica svetega Štefana
    Stolnica svetega Štefana
  • Štefanov trg (Stephansplatz)
    Štefanov trg (Stephansplatz)
  • Tipično poslopje dunajske secesije
    Tipično poslopje dunajske secesije
  • Dunajska državna opera
    Dunajska državna opera
  • Zabaviščno kolo v Praterju
    Zabaviščno kolo v Praterju

Unescova svetovna dediščina na Dunaju

[uredi | uredi kodo]

Zaradi svoje bogate zgodovine je staro mestno jedro Dunaja vpisano v Unescove svetovne dediščine, poleg tega pa ločeno tudi palača in vrtovi dvorca Schönbrunn.[38]

Dunaj je bil leta 2017 premeščen na seznam Unescove svetovne dediščine v nevarnosti. Glavni razlog je bil načrtovan razvoj visokih stolpnic. Mestna socialdemokratska stranka je leta 2019 načrtovala gradnjo 6500 kvadratnih metrov velik kompleks. Načrt vključuje 66,3 metrov visok stolp, ki so ga zaradi nasprotovanja zmanjšali s 75 metrov. Unesco je menil, da projekt »ne izpolnjuje v celoti prejšnjih odločitev odbora, zlasti glede višine novih gradenj, kar bo negativno vplivalo na izjemno univerzalno vrednost območja«. Unesco je določil omejitev za višino gradnje v centru mesta do 43 metrov.[39]

Okrožja in rast mesta

[uredi | uredi kodo]
Načrt Dunaja z označenimi številkami okrožij
Inštitut in observatorij Urania ob Donavskem kanalu v notranjem okrožju

Mesto sestavlja 23 mestnih okrožij ali četrti (nem. Gemeinde-Bezirke):

  1. Innere Stadt (notranje okrožje) je staro mesto oziroma center mesta z množico zgodovinskih znamenitosti in sorazmerno maloštevilnim prebivalstvom.
  2. Leopoldstadt je lociran na otoku med Donavo in Donavskim kanalom, z najbolj prometno dunajsko točko Praterstern in zabaviščnim parkom Prater.
  3. Landstraße je na desni strani Donavskega kanala in vključuje palačo Belvedere z vrtovi in botanični vrt. Pojmuje se kot diplomatska četrt.[40]
  4. Wieden je manjše okrožje južno od mestnega središča. Skupaj s prvim se pojmuje kot najbolj elegantno okrožje.[40]
  5. Margareten se je od okrožja Wieden ločilo leta 1861.
  6. Mariahilf je manjše okrožje na glavni nakupovalni ulici na poti k zahodni železniški postaji (Westbahnhof).
  7. Neubau je manjše okrožje na glavni nakupovalni ulici na poti k zahodni železniški postaji, ki vključuje tudi Muzejsko četrt (Museums Quarter), veliki muzejski kompleks.
  8. Josefstadt je manjše okrožje blizu mestne hiše, parlamenta in dunajske univerze. Okrožje vodilnega osebja. [40]
  9. Alsergrund je območje splošnih bolnišnic in vključuje tudi bivališče Sigmunda Freuda. Tudi akademsko okrožje.[40]
  10. Favoriten je v južnem delu Dunaja, ima največje število prebivalcev, novo glavno železniško postajo in mestne termalne vrelce. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.[40]
  11. Simmering je na desni strani Donavskega kanala in vključuje tudi osrednje pokopališče. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.[40]
  12. Meidling je na južnem bregu reke Wien. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.[40]
  13. Hietzing je na južnem bregu reke Wien in vključuje palačo Schönbrunn.
  14. Penzing je na severni strani reke Wien in se je iz Hietzinga izločil leta 1938. Vključuje tudi cerkev Otta Wagnerja Am Steinhof.
  15. Rudolfsheim-Fünfhaus je na severni strani reke Wien. Do leta 1938 je bil sestavljen iz 14. in 15. okrožja in se je imenoval Westbahnhof. Okrožje delavcev, upokojencev in stanovalci blokov.[40]
  16. Ottakring je na zahodnem obrobju in vključuje tradicionalno dunajsko pivovarno.
  17. Hernals je na severozahodnem obrobju Dunaja.
  18. Währing je na severozahodnem obrobju Dunaja in vključuje osrednji metereološki inštitut.
  19. Döbling je na severnem obrobju in vključuje klasični predel Heurigen ter znamenito Döblinško gimnazijo.
  20. Brigittenau je na istem otoku kot Leopoldstadt in se je od njega ločil leta 1900.
  21. Floridsdorf je na levem bregu Donave in vključuje industrijska področja. Je skrajni severni del Dunaja.
  22. Donaustadt je na levem bregu Donave in je po površini največje mestno okrožje. Vključuje UN City (palačo Združenih narodov) in največjo konferenčno dvorano na Dunaju.
  23. Liesing je skrajno južno okrožje in vsebuje industrijska področja.

Poštne številke izdajajo tudi okrožje posameznega naslova: 1XXA - 1 za Dunaj, XX številka okrožja, A je številka poštnega urada, običajno nič. Primer: 1070 za Neubau. Izjeme so 1300 za letališče blizu Schwechata, 1400 za kompleks Združenih narodov, 1450 za avstrijski dunajski center in 1500 za avstrijske sile pod okriljem OZN.

Številčenje do neke mere sledi časovnici vključevanja okrožij v mesto Dunaj:

  • prvo okrožje z mestnim središčem je bilo do leta 1850 bolj ali manj celotno mesto;
  • okrožja 2–9 (in 20, ki se je 1900 izločilo iz drugega), so nastala 1850 in so znana pod imenom Innenbezirke (notranja okrožja) in so sestavljena iz nekdanjih predmestij (Vorstädte), ki so ležala znotraj Linienwall, zunanjega obrambnega obroča okoli Dunaja;
  • Ostala okrožja, vključena v mesto med letoma 1874 in 1938, večinoma 1892, so znana kot Außenbezirke (zunanja okrožja) in so bivša Vororte. Med Hutteldorfom in Döblingom poteka predmestna Vorortelinie (mestna linija S 45), ki poteka skozi mostove, predore in preko postaj, ki jih je v art nouevau stilu oblikoval arhitekt Otto Wagner.[40]

Znanost in kultura

[uredi | uredi kodo]

Pomembne kulturne ustanove, ki so v preteklosti delovale na Dunaju:

Slovenci in Slovenke na Dunaju

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Pomembni Slovenci na Dunaju.

Slovenski duhovniki so se pogosto šolali v Avguštineju (latinsko Augustineum), ki je bil v času Avstro-Ogrske znan dunajski bogoslovni inštitut.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Dunaj ima uradne odnose še z Nišem v Srbiji; posamezna mestna okrožja so pobratena še z japonskimi okrožji v Tokiu in Osaki ter mestoma Gifu in Takarazuka. Poleg tega je okrožje Leopoldstadt pobrateno z newyorškim Brooklynom.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Bevölkerung zu Quartalsbeginn seit 2002 nach Bundesland«. Statistik Austria. 13. avgust 2014. Pridobljeno 2. septembra 2014. (nemško)
  2. ↑ »Statistik Austria – Bevölkerung zu Jahres-/Quartalsanfang«. Statistik.at. Pridobljeno 20. februarja 2015.
  3. ↑ »VCÖ.at: VCÖ fordert Nahverkehrsoffensive gegen Verkehrskollaps in den Städten«. vcoe.at. 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2011. Pridobljeno 5. avgusta 2009.
  4. ↑ "Vienna after the war", The New York Times, 29.12.1918 (PDF)
  5. ↑ Wien nun zweitgrößte deutschsprachige Stadt | touch.ots.at Arhivirano 2013-07-20 at Archive.is(nemško)
  6. ↑ »Ergebnisse Zensus 2011« (v nemščini). Statistische Ämter des Bundes und der Länder. 31. maj 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. junija 2013. Pridobljeno 31. maja 2013.
  7. ↑ 7,0 7,1 »Historic Centre of Vienna«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 19. maja 2012.
  8. ↑ »Vienna – the City of Music – VIENNA – NOW OR NEVER«. Wien.info. Pridobljeno 19. maja 2012.
  9. ↑ BBC Documentary – Vienna – The City of Dreams
  10. ↑ »Vancouver is 'best place to live'«. BBC. 4. oktober 2005.
  11. ↑ »Liveability Ranking Report August 2012«. Economist Intelligence Unit. Pridobljeno 2. decembra 2011.
  12. ↑ http://www.mercer.com/press-releases/quality-of-living-report-2014
  13. ↑ »Mercer press release: Quality of Living global city rankings—2009«. Pridobljeno 2. decembra 2011.
  14. ↑ »Mercer Quality of LIfe Worldwide City Rankings, 2010 from resourceshelf.com«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. decembra 2011. Pridobljeno 2. decembra 2011.
  15. ↑ »Mercer's Survey 2011«. Mercer. 29. november 2011.
  16. ↑ Inocencio, Ramy (4. december 2012). »What city has world's best quality of life?«. CNN.
  17. ↑ »2thinknow Innovation Cities Global 256 Index – worldwide innovation city rankings: Innovation Cities Program«. Innovation-cities.com. 30. julij 2009. Pridobljeno 3. januarja 2011.
  18. ↑ »Vienna knows how«. wieninternational.at. 15. april 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2010. Pridobljeno 3. januarja 2011.
  19. ↑ »Dunajski stanovanjski model - V poldrugem letu do strehe nad glavo«. Dnevnik (časopis). 28. marec 2015. Pridobljeno 9. aprila 2015.[mrtva povezava]
  20. ↑ »Vienna is the world's number one congress destination«. wieninternational.at. 1. junij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. avgusta 2011. Pridobljeno 15. oktobra 2011.
  21. ↑ »Vienna in Figures 2014« (PDF). wien.gv.at. september 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. oktobra 2012. Pridobljeno 5. aprila 2015.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  22. ↑ »SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900«. Filozofska fakulteta v Ljubljani. Junij 2013. Pridobljeno 5. aprila 2015.
  23. ↑ Obranave deželnega zbora Kranjske v Ljubljani v prvi sesiji tretje volitvene dobe od 15. do 30. avgusta 1870. Ljubljana: Deželni odbor kranjski, 1870. s. 74.
  24. ↑ Peter Dajnko (1827): Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Ȣtajarskem. Radgona: V' Alojz Wajcingerovemi knigíȣi. s. VI.
  25. ↑ Franc Novak (2009): Slovar beltinskega prekmurskega govora. Murska Sobota: Pomurska založba. s. 20.
  26. ↑ »Statistisches Jahrbuch der Stadt Wien 2014«. Stadt Wien. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2015. Pridobljeno 31. januarja 2015.
  27. ↑ Porter, Darwin; Prince, Danforth (2009). Frommer's Vienna & the Danube Valley. John Wiley & Sons. str. 16. ISBN 9780470494882.
  28. ↑ »Czech and Slovak roots in Vienna«. Wieninternational.at. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2014. Pridobljeno 19. maja 2012.
  29. ↑ »Vienna«. Jewishvirtuallibrary.org. Pridobljeno 19. maja 2012.
  30. ↑ »Bevölkerung 2001 nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland« (PDF). Pridobljeno 19. maja 2012.
  31. ↑ Volkszählung. Hauptergebnisse I – Wien (PDF) (v nemščini). Statistik Austria. 2003. Pridobljeno 23. septembra 2011.[mrtva povezava]
  32. ↑ »GDP per capita in the EU in 2013«. Eurostat. 21. maj 2015. Pridobljeno 12. oktobra 2015.
  33. ↑ »The 25 Most Economically Powerful Cities in the World«. CityLab. 15. september 2011. Pridobljeno 26. junija 2016.
  34. ↑ »Statistik Journal Wien« (PDF). Magistrat der Stadt Wien MA 23 – Wirtschaft, Arbeit und Statistik. Marec 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. marca 2016. Pridobljeno 13. oktobra 2015.
  35. ↑ »Unternehmensgründungen nach Bundesländern« (PDF) (v nemščini). Austrian Chamber of Commerce. Julij 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. marca 2016. Pridobljeno 13. oktobra 2015.
  36. ↑ »Vienna in figures: Special Issue for the EU Presidency 2006« (PDF). City of Vienna. str. 10. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. oktobra 2012. Pridobljeno 23. septembra 2011.
  37. ↑ »Top 30 Sights, Museums, Exhibition Halls 2005« (xls). Vienna Tourist Board.
  38. ↑ »Austria«. UNESCO. Pridobljeno 7. aprila 2015.
  39. ↑ Soo Kim, Travel writer. »Vienna's World Heritage status under threat over plans to build 66-metre tower«. The Telegraph (v britanski angleščini). Pridobljeno 9. decembra 2018.
  40. ↑ 40,0 40,1 40,2 40,3 40,4 40,5 40,6 40,7 40,8 Arnold, Rosemarie (2009). Austria. Baedeker. str. 606. COBISS 219552. ISBN 978-3-8297-6613-5.
  41. ↑ »Bratislava City - Twin Towns«. © 2003-2008 Bratislava-City.sk. Pridobljeno 26. oktobra 2008.
  42. ↑ »Brno - Partnerská města« (v češčini). © 2006-2009. Pridobljeno 17. julija 2009.
  43. ↑ Sporazum med Dunajem in Tabrizom in Farsi[mrtva povezava]
  44. ↑ (poljsko) »Miasta partnerskie Warszawy«. um.warszawa.pl. Biuro Promocji Miasta. 4. maj 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. oktobra 2007. Pridobljeno 29. avgusta 2008.
  45. ↑ »Intercity and International Cooperation of the City of Zagreb«. © 2006-2009 City of Zagreb. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. julija 2017. Pridobljeno 23. junija 2009.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dunaj.
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Dunaj

Uradne strani

[uredi | uredi kodo]

Slike in video gradivo o Dunaju

[uredi | uredi kodo]

Zgodovina Dunaja

[uredi | uredi kodo]

Ostale informacije o Dunaju

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dunaj&oldid=6327743«