Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Pojdi na vsebino

Ena Begović

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ena Begović
Portret
Rojstvo16. junij 1960({{padleft:1960|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1]
Trpanj[2][3][…]
Smrt15. avgust 2000({{padleft:2000|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][5][…] (40 let)
Brač
Državljanstvo Hrvaška
Poklicigralka

Ena Begović, hrvaška igralka, * 8. julij 1960, Trpanj, Hrvaška, † 15. avgust 2000, Postira.

Znana je bila kot ena najlepših igralk in seks simbol nekdanje Jugoslavije.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Rodila se je v kraju Trpanj na polotoku Pelješac kot prvi otrok uradnika Nikole Begovića in njegove žene Terezije. Imela je še mlajšo sestro Mio. V gimnaziji v Dubrovniku je postala članica dijaškega gledališča, na eni od njihovih predstav leta 1978 jo je opazil režiser Lordan Zafranović in ji ponudil manjšo vlogo v svojem filmu Okupacija v 26 slikah. V tem času še ni nameravala kariere posvetiti igri, zato je po končani srednji šoli najprej vpisala študij prava na Pravni fakulteti v Zagrebu. V Zagrebu pa ji je režiser Ljubiša Ristić ponudil vlogo v svojem televizijskem filmu Ivan Goran Kovačić, v katerem je zaigrala ob Radetu Šerbedžiji. Šele na prigovarjanje njega in ostalih, ki so prepoznali njen talent, se je prepisala na Akademijo za gledališče, film in televizijo (zdaj Akademija dramske umetnosti v Zagrebu).[7]

Že med študijem je začela dobivati pomembnejše filmske in televizijske vloge, zaslovela po vsej Jugoslaviji pa je s čutnim nastopom v Zafranovićevem filmu Padec Italije leta 1981. Od takrat je bila redno na naslovnicah revij po vsej takratni državi. Kljub temu se je po diplomi leta 1983 bolj posvetila gledališču in se je redkeje pojavljala v filmih. Postala je članica Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu, kjer je ostala do konca življenja. Uprizarjala je raznolike like, od klasičnih do modernih, skupno več deset vlog, kot so Desdemona (Hamlet), Antigona, Ana Karenina, Tevta ipd.[7][8]

Njene igralske veščine so bile prepoznane ob nastopu v filmu Gospoda Glembajevi režiserja Antuna Vrdoljaka (1988), za katero je bila izbrana za najboljšo stransko igralko na Puljskem filmskem festivalu, a je nagrado zlata arena zavrnila, saj je menila, da je njena vloga glavna.[9] Kasneje je prejela zlato areno za glavno vlogo v filmu Treća žena režiserja Zorana Tadića (1997).[7]

V 1990. letih je bila več pozornosti medijev deležna njena zasebnost, pri čemer pa o njenem ljubezenskem življenju ni bilo veliko znanega. Bila je osamljena, z le nekaj bližnjimi prijatelji. Poleti 1996 je povzročila prometno nesrečo, v kateri je umrl kolesar, zaradi česar je bila obsojena na osemmesečno zaporno kazen. Junija 2000 se je poročila s podjetnikom Josipom Radeljakom, kmalu po tistem se jima je rodila hči. Vendar je Ena Begović že sredi avgusta istega leta na dopustu z družino na Braču umrla v prometni nesreči, ko se je avto, v katerem je bila sopotnica, prevrnil po bregu.[7] Pokopana je na »aleji velikanov« na zagrebškem pokopališču Mirogoj.[10]

Filmografija

[uredi | uredi kodo]
Leto Naslov Vloga Opombe
1978 Okupacija v 26 slikah Skojevka nepodpisana
1980 Luda kuća Maja Benić
1981 Padec Italije Veronika
1981 Piknik u Topoli Jelena
1982 Idemo dalje Milica
1982 Hoću živjeti Tereza Perić
1987 Kraljeva završnica Višnja Kralj
1988 Glembajevi baronica Castelli
1989 Balkan ekspres 2 Danka
1990 Karneval, anđeo i prah Frida (segment »Anđeo«)
1990 Smrtonosno nebo ga. Sumner
1991 Čaruga Svilena
1997 Treća žena Hela Martinić
1998 Tri muškarca Melite Žganjer Maria
1998 Agonija Laura Lenbach
1999 Četverored Mirta Mesog

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  2. Večernji listStyria Media Group AG, 1959. — ISSN 0350-5006; 1333-9222
  3. https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/vijesti/kultura/sjecanje-na-enu-begovic-rodena-u-trpnju-kao-srednjoskolka-je-glumila-u-leru-s-visnjicem-dijelila-pozornicu-u-hamletu-na-lovrjencu-1038401
  4. https://www.biografija.com/ena-begovic/
  5. Find a Grave — 1996.
  6. Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 »Ena Begović«. Večernji list. Pridobljeno 2. aprila 2023.
  8. »Begović, Ena«. Hrvatska enciklopedija. Leksikografski zavod Miroslav Krleža. 2021. Pridobljeno 2. aprila 2023.
  9. Glavač, Klara (26. december 2018). »Ena Begović je zbog Krležinog djela odbila uzeti Zlatnu arenu«. 24sata (v hrvaščini). Pridobljeno 2. aprila 2023.
  10. Ludban, Helena (27. januar 2022). »U Aleji velikana uz Akija su i Rajko Dujmić, Dražen Petrović, Ena Begović, Edo Murtić...«. 24sata. Pridobljeno 2. aprila 2023.