Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Pojdi na vsebino

Frans Sammut

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Frans Sammut
Rojstvo19. november 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Zebbug[d]
Smrt4. maj 2011({{padleft:2011|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1] (65 let)
Malta
Poklicpisatelj
Državljanstvo Malta
Pomembnejša delaIl-Gaġġa
Samuraj
Il-Ħolma Maltija
On The Da Vinci Code
Napoleon à Malte

Frans Sammut, malteški pisatelj in esejist,[2] * 19. november 1945, Żebbuġ, Malta, † 4. maj 2011.[3]

Življenje

[uredi | uredi kodo]
Sammut z malteško zastavo v poznih 1960. ali zgodnjih 1970. letih

Obiskoval je v osnovno šolo v rojstnem Żebbuġ, St. Aloysius College (internat za dečke), učiteljišče St. Michael, Univerzo Malte (diploma iz teologije, magisterij iz pedagoških znanosti) in univerzo v Perugii (diploma iz poučevanja italijanščine za tujce).

Uveljavljati se je začel v poznih šestdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je soustanovil gibanje Moviment Qawmien Letterarju (Gibanje za literarno oživitev). Kasneje je bil sekretar malteške jezikovne akademije (Akkademja tal-Malti).

Leta 2010 je bil izvoljen za člana mednarodnega napoleonskega združenja.[4]

Svojo kariero je zaključil v šolstvu kot ravnatelj, med letoma 1996 in 1998 pa je bil svetovalec za kulturo malteškega predsednika vlade. Poročen je bil s Catherine Cachia. Imel je dva sinova, Marka in Jean-Pierra.

Delo

[uredi | uredi kodo]

Objavil je številna dela, vključno s prodajnimi uspešnicami Il-Gaġġa (Kletka), ki je bila literarna predloga za film Gaġġa iz leta 1971 režiserja Maria Philipa Azzopardija,[5], Samuraj, ki je prejel nagrado Rothmans,[3] Paceville, ki je prejel literarno nagrado vlade,[3] in Il-Holma Maltija (Malteški sen), za katerega je literarni kritik Norbert Ellul-Vincenti napisal, da v malteški književnosti ni ničesar, ki bi imelo tako veličino.[6] Nekdanji predsednik vlade in dramatik Alfred Sant je menil, da gre za Sammutovo mojstrovino,[7] britanska pisateljica in pesnica Marjorie Boulton pa je izjavila, da gre za „imenitno delo“.[8]

Sammut je objavil tudi zbirke črtic: Labirint (Labirint), Newbiet (Letni časi), and Hrejjef Zminijietna (Zgodbe našega časa).

Med njegova neleposlovna dela sodijo Ir-Rivoluzzjoni Franciza: il-Grajja u t-Tifsira (Francoska revolucija: zgodovina in pomen), Bonaparti f'Malta (Bonaparte na Malti), katere francoski prevod, Bonaparte à Malte, je izšel leta 2008, in On The Da Vinci Code (O Da Vincijevi šifri) (2006), dvojezični (angleško–malteški) komentar te mednarodne prodajne uspešnice. Uredil je tudi Lexicon Mikiela Antona Vassallija. Vassalli (umrl leta 1829) velja za očeta malteškega jezika. Leta 2006 je izšel Sammutov prevod Vassallijevega dela Motti, Aforismi e Proverbii Maltesi z naslovom Ghajdun il-Ghaqal, Kliem il-Gherf u Qwiel Maltin. Leta 2006 je njegovo delo Il-Holma Maltija (v prevodu La Malta Revo) predstavljal Malto v zbirki klasičnih literarnih del v esperantu, ki je izšla pri njujorški založbi Mondial Books. Leta 2008 je bila njegova „Kletka“ petič ponatisnjena. Leta 2009 je Sammut predstavil revolucionarno reinterpretacijo poezije Pietruja Caxaruja Xidew il-qada (znane tudi kot Il cantilena), najstarejšega zapisa v malteščini.[9]

Sammut je prevedel pomembna gledališka dela: Racinovo Fedro (1978) in dramo „Na dnu“ Maksima Gorkija, obe uprizorjeni v gledališču Manoel Theatre v režiji pesnika Maria Azzopardija.[10]

Fedra, 1978.
Frans Sammut, 1970.

Nekdanji rektor Univerze na Malti, profesor filozofije, predvsem pa malteški intelektualec Peter Serracino Inglott je izjavil:

Sammutova genialnost je bila v tem, da je s spretnostjo Voltairjevega dvornega norčka znal spremeniti zgodovinski lik v neko vrsto utelešenja ironične in pretirane maske. Bralec uživa ob skriti plati osebnosti, na katere navadno gledano z neizmernim strahospoštovanjem. Bralec se z razumevanjem nasmehne njihovim dvomom, napakam in izgovorom. Stilski premik z zgodovinske pripovedi na leposlovje je morda največji izziv, s katerim se lahko spopade prevajalec.[11]

Poslednje besede

[uredi | uredi kodo]

Znamenite poslednje besede Fransa Sammuta so bile: »Žena in jaz bi morala iti v Jeruzalem, vendar mislim, da se je načrt spremenil. Zdaj odhajam v nebeški Jeruzalem.«[12]

Serracino Inglott se je tako odzval na te besede: »Tedaj sem spoznal, da so včasih solze in smeh zamenljive.«[11]


Government of Malta Literary Prize given to Frans Sammut in 1991 for the novel Paceville
Government of Malta Literary Prize given to Frans Sammut in 1995 for Il-Ħolma Maltija

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]
  • Labirint u Stejjer Oħra [Labirint in druge zgodbe] (črtice), 1968
  • Il-Gaġġa [Kletka] 5 izdaj (roman) 1971 – po njem je bil posnet film Gaġġa [Kletka] režiserja Maria Philipa Azzopardija, 1971
  • Logħba Bejn Erbgħa [Igra med štirimi ljudmi] (novele),1972
  • Samuraj [Samuraj] 3 izdaje (roman), 1975
  • Kristu fil-Poeżija Maltija 1913-1973 [Kristus v malteški poeziji 1913-1973] (neobjavljena dizertacija, Univerza na Malti), 1977
  • Fedra [Racinova Phèdre], 1978
  • Il-Qtil fi Sqaq il-Ħorr [Umor v Ulici poštenosti] (novela), 1979
  • Il-Proċess Vassalli [Sojenje Vassalliju] (gledališka igra), 1980
  • Il-Mixja tal-Ħaddiem lejn il-Ħelsien [Pohod delavcev proti svobodi] (politična analiza), 1982
  • Ir-Rivoluzzjoni Franċiża: il-Ġrajja u t-Tifsira [Francoska revolucija: zgodovina in pomen] (zgodovina), 1989
  • Paceville (roman) 1991
  • Letteratura [Književnost] (literarna kritika), 1992
  • Il-Ħolma Maltija [Malteški sen] (roman) 1994, 2012[13], preveden v esperanto kot La Malta Revo, izšel v New Yorku, 2007
  • Bonaparti f’Malta [Bonaparte na Malti] (zgodovina) 1997, prevedeno v francoščino kot Bonaparte à Malte, z uvodom Dr. Paula Borga Olivierja, 2008
  • Newbiet [Letni časi] (črtice), 1998 (Ilustracije: Giovanni Caselli)
  • Ħrejjef Żminijietna [Zgodbe našega časa] (črtice), 2000 (Ilustracije: Giovanni Caselli)
  • Dun Ġorġ: Il-Bniedem tal-Poplu [Oče George: človek ljudstva] (zgodovinska in verska tema), 2001
  • Ġrajjet Ħaż-Żebbuġ [Zgodovina Haz-Zebbuga] (zgodovina) (prevod originala Duna Salva Ciappare), 2001
  • Lexicon (Mikiela Antona Vassallija), 2002
  • Għala Le għall-UE [Zakaj ne Evropski uniji] (politična analiza), 2003
  • Ħarsa mill-qrib lejn ħajjet San Filep u l-Kult tiegħu [Podrobnejši pogled na Svetega Filipa: njegovo življenje in predanost njemu] (zgodovinska in verska tema), 2004
  • On The Da Vinci Code/Dwar The Da Vinci Code [O Da Vincijevi šifri] (literarna kritika), 2006
  • Għajdun il-Għaqal, Kliem il-Għerf u Qwiel Maltin [Malteški aksiomi, aforizmi in pregovori] (prevod originala Mikiela Antona Vassallija), 2006
  • I Giovanniti: La Storia dei Cavalieri di Malta [The History of the Knights of Malta] (history) 2006, published in 2015 (Bonfirraro Editore, Italy)[14]
  • Alfred Sant: Il-Viżjoni għall-Bidla [Alfred Sant: vizija za spremembo[15]] (politična analiza), 2008
  • Uvod v slovar Barona Vincenza Azopardija, v katerem analizira Caxarojevo Cantileno (literarna kritika, lingvistika), 2009

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ http://www.independent.com.mt/news.asp?newsitemid=124627
  2. ↑ Le Petit Futé, 9th Ed, 2009-2010, Paris, p. 70.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Attard, Elaine (5. maj 2011). »Frans Sammut passes away«. The Malta Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2012. Pridobljeno 5. maja 2011.
  4. ↑ http://www.napoleonicsociety.com/english/maltastory.htm
  5. ↑ Aquilina, Sandra (12 March 2007). "Portrait of the artist" Arhivirano 2011-07-22 na Wayback Machine., The Malta Independent. Retrieved 15 May 2011.
  6. ↑ Ellul Vincenti, Norbert (11 May 1994): "Vassalli's Maltese Dream", The Sunday Times (Malta), p. 20.
  7. ↑ Sant, Alfred (4 May 2001). "Frans Sammut: A Man of Courage", maltastar.com. Retrieved 15 May 2011.
  8. ↑ Maltese works in Esperanto Arhivirano 2012-01-12 na Wayback Machine., The Malta Independent, 2 September 2007. Retrieved 15 May 2001.
  9. ↑ New interpretation to oldest written document in Maltese Arhivirano 2012-01-11 na Wayback Machine., maltamediaonline.com. Retrieved 15 May 2011.
  10. ↑ Azzopardi, Mario: "In Memoriam: Frans tal-Gagga u Gerusalemm l-ohra" in In-Nazzjon 14 June 2011.
  11. ↑ 11,0 11,1 Serracino Inglott, Peter (15 May 2011). "Inheritance of icons", The Sunday Times (Malta). Retrieved 25 May 2011.
  12. ↑ Sammut, Mark (15 May 2011). "Frans Sammut", The Sunday Times (Malta). Retrieved 25 May 2011.
  13. ↑ http://franssammut.info/?page_id=34
  14. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2015. Pridobljeno 5. novembra 2015.
  15. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2012. Pridobljeno 6. julija 2011.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Frans_Sammut&oldid=6268271«