Holestaza
| Holestaza | |
|---|---|
 | |
| Mikroskopski prikaz vzorca jeter z vidno holestazo oziroma kopičenjem žolča (rumene barve); barvanje HE. | |
| Specialnost | gastroenterologija |
| Simptomi | utrujenost, srbež, zlatenica, temno obarvan seč in svetlo obarvano blato[1][2][3] |
| Vzroki | številni (znotrajjetrni ali zunajjetrni)[1] |
Holestáza pomeni zastoj žolča zaradi ekstrahepatičnih (zunajjetrnih) ali intrahepatičnih (znotrajjetrnih) vzrokov. Pri ekstrahepatični holestazi gre za zastoj žolča zaradi zapore žolčnih izvodil zunaj jeter, navadno zaradi žolčnih kamnov, benignega ali malignega tumorja, stenoze Vaterjeve papile idr. Pri intrahepatični holestazi je vzrok zastoja žolča v jetrih, na primer zaradi holestatičnega hepatitisa, primarnega sklerozirajočega holangitisa, nosečnosti, genetske motnje, neželenega učinka določenih zdravil, aplazije znotrajjetrnih žolčnih vodov idr.[4] Glede na patofiziološko ozadje ločimo jetrnocelično (hepatocelularno) in obstruktivno holestazo. Pri jetrnocelični holestazi je vzrok zastoja žolča v moteni tvorbi žolča, pri obstruktivni holestazi pa je oviran odtok že nastalega žolča.[5]
Biokemijsko se holestaza kaže zlasti s povišanimi vrednostmi serumske alkalne fosfataze. Bistveni sestavini žolča sta bilirubin in žolčne kisline; zaradi zastoja žolča poraste njuna koncentracija v krvi; hiperbilirubinemija se klinično izrazi kot zlatenica, povišane žolčne kisline pa lahko povzročijo srbež kože.[2]
Patofiziologija
[uredi | uredi kodo]Glede na patofiziološko ozadje ločimo jetrnocelično (hepatocelularno) in obstruktivno holestazo. Pri jetrnocelični holestazi je vzrok zastoja žolča v moteni tvorbi žolča, pri obstruktivni holestazi pa je oviran odtok že nastalega žolča. Hepatocelularna holestaza se histopatološko kaže s prisotnostjo žolča v jetrnih celicah (hepatocitih) in kanalikularnih prostorih, kar vodi v generalizirano holatno poškodbo. Pri obstrukcijski holestazi se žolč kopiči v interlobularnih žolčnih vodih, pride do portalne ekspanzije in proliferacije žolčnih vodov; holatna poškodba je prisotna centrolobularno, v osrednjem delu jetrnih režnjičev.[5]
Znaki in simptomi
[uredi | uredi kodo]Holestaza se lahko klinično različno izražena, simptomatika je odvisna tudi od vzroka. Lahko poteka brezsimptomno. Ob nenadnem nastopu simptomov je večja verjetnost, da gre za akutno patologijo, pri postopnem pojavljanju simptomov pa je verjetnejši kronični potek bolezni.[6] Pogosti bolezenski znaki in simptomi, ki spremljajo holestazo, so utrujenost, srbež, zlatenica, temno obarvan seč in svetlo obarvano blato.[1][2][3] Pri številnih bolnikih se pojavlja tudi bolečina v trebuhu; bolečina v zgornjem desnem predelu trebuha lahko kaže na holecistitis ali žolčne kamne kot vzrok holestaze.[7][8]
Srbež je posledica povišanih ravni žolčnih kislin v krvi in je običajno izrazitejši zvečer. [9] Prizadene zlasti dlani in podplate,[1] lahko pa je generaliziran oziroma prizadene celotno telo. Ponoči se občutek srbenja praviloma močno zmanjša, kar je povezano s kopičenjem žolčnih sestavin v telesu tekom dneva zaradi vnosa hrane in njihovim zmanjšanjem ponoči.[6] Zaradi srbeža se bolniki pogosto praskajo in ob telesnem pregledu so zato lahko vidne praske po koži.[6] Bolnikom s srbečo kožo zaradi holestaze pogosto napačno diagnosticirajo dermatološki vzrok, zlasti kadar bolezni ne spremlja zlatenica.[6].
Zaradi povišanja ravni bilirubina v krvi se pri mnogih bolnikih s holestazo pojavi zlatenica.[10] Ob telesnem pregledu je zlatenica prepoznavna kot porumenelost kože, ustne sluznice in veznice.[6][11] Zlatenica se redko pojavlja pri holestazi zaradi znotrajjetrnih vzrokov, pri holestazi zaradi zunajjetrnih vzrokov pa je pogosta.[12]
Utrujenost je pogost simptom pri bolnikih s holestazo s kronično patologijo. [12] Verjetno je utrujenost povezana z motnjami v delovanju kortikotropinske osi ali drugih motenj v nevrotransmisivnih procesih.[6]
Pri nekaterih bolnikih se pojavljajo ksantomi, maščobni podkožni depoziti.[13] Običajno so voščenega, rumenega videza in se pojavljajo zlasti okoli oči in sklepov.[14] So posledica povečanih ravni lipidov v krvi.[15]
Žolč ima pomembno funkcijo pri absorpciji maščobotopnih vitaminov iz prebavil.[16] Posledično se lahko zaradi zmanjšanega pretoka žolča pri bolnikih s holestazo pojavi pomanjkanje vitaminov A, D, E ali K.[17]
Vzroki
[uredi | uredi kodo]Holestaza lahko ima različne vzroke, ki jih v grobem delimo na znotrajjetrne in zunajjetrne.[1][4]
Znotrajjetrni vzroki
[uredi | uredi kodo]Znotrajjetrni vzroki povzročijo holestazo zaradi zmanjšanega ali povsem odsotnega izločanja ali pretoka žolča v jetrih.[1] Mednje spadajo:[1]
- imunsko posredovani vzroki
- primarni biliarni holangitis[18]
- primarni sklerozantni holangitis[18]
- bolezen presadka zoper gostitelja[18]
- avtoimuni holangitis
- holangiopatija IgG4
- mastocitni in eozinofilni holangitis
- infekcijski vzroki
- virusni hepatitisi (A–E)[18]
- okužba z EBV[18]
- okužba s citomegalovirusom[18]
- nekatere granulomatozne bolezni jeter (tuberkuloza, bruceloza)[18]
- holangiopatija zaradi aidsa
- drugo
- rakave bolezni (jetrnocelični rak, zasevki v jetrih ...)[18]
- neželeni učinek določenih zdravil[4][18]
- nekatere dedne bolezni
Zunajjetrni vzroki
[uredi | uredi kodo]Zunajjetrni vzroki zajemajo mehanične ali strukturne anomalije med razcepiščem jetrnega voda in Vaterjevo ampulo (razširjenim stečiščem žolčevoda in izvodila trebušne slinavke).[1]
Epidemiologija
[uredi | uredi kodo]Holestaza naj bi se pojavljala pri 10−20 % splošne populacije, vendar je v večini primerov blaga, nenevarna in ne vpliva bistveno na obolevnost ali smrtnost.[1]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 Pollock G., Minuk G. Y. Diagnostic considerations for cholestatic liver disease. Journal of Gastroenterology and HepatologyVolume 32, Issue 7 p. 1303-1309.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Rushikesh, Shah; Savio, John (12. julij 2022). »Cholestatic Jaundice«. StatPearls Publishing LLC. Pridobljeno 2. julija 2023.
- ↑ 3,0 3,1 Hilscher MB, Kamath PS, Eaton JE (Oktober 2020). »Cholestatic Liver Diseases: A Primer for Generalists and Subspecialists«. Mayo Clinic Proceedings (v angleščini). 95 (10): 2263–2279. doi:10.1016/j.mayocp.2020.01.015. PMID 33012354. S2CID 222154067.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 1. 7. 2023.
- ↑ 5,0 5,1 Nazer, Hisham (9. avgust 2017). »Cholestasis«. Medscape. Pridobljeno 2. julija 2023.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 Shah R, John S (2021). »Cholestatic Jaundice«. StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. PMID 29489239. Pridobljeno 2. decembra 2021.
- ↑ Brady P (Maj 2016). »Commentary on "Prospective Evaluation of the Clinical Features of Choledocholithiasis: Focus on Abdominal Pain"«. Southern Medical Journal. 109 (5): 294–295. doi:10.14423/smj.0000000000000462. PMID 27135725.
- ↑ Schirmer BD, Winters KL, Edlich RF (2005). »Cholelithiasis and cholecystitis«. Journal of Long-Term Effects of Medical Implants. 15 (3): 329–338. doi:10.1615/JLongTermEffMedImplants.v15.i3.90. PMID 16022643.
- ↑ Langedijk JA, Beuers UH, Oude Elferink RP (2021). »Cholestasis-Associated Pruritus and Its Pruritogens«. Frontiers in Medicine. 8: 639674. doi:10.3389/fmed.2021.639674. PMC 8006388. PMID 33791327.
- ↑ Gordon SC (september 1991). »Jaundice and cholestasis. Some common and uncommon causes«. Postgraduate Medicine. 90 (4): 65–71. doi:10.1080/00325481.1991.11701060. PMID 1891435.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Fargo MV, Grogan SP, Saguil A (Februar 2017). »Evaluation of Jaundice in Adults«. American Family Physician. 95 (3): 164–168. PMID 28145671.
- ↑ 12,0 12,1 Kumar D, Tandon RK (Julij 2002). »Fatigue in cholestatic liver disease--a perplexing symptom«. Postgraduate Medical Journal. 78 (921): 404–407. doi:10.1136/pmj.78.921.404. PMC 1742427. PMID 12151655.
- ↑ Pearson HJ, Mosser JL, Jacks SK (november 2017). »The triad of pruritus, xanthomas, and cholestasis: Two cases and a brief review of the literature«. Pediatric Dermatology. 34 (6): e305–e308. doi:10.1111/pde.13306. PMID 29144045. S2CID 13254835.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Zak A, Zeman M, Slaby A, Vecka M (Junij 2014). »Xanthomas: clinical and pathophysiological relations«. Biomedical Papers of the Medical Faculty of the University Palacky, Olomouc, Czechoslovakia. 158 (2): 181–188. doi:10.5507/bp.2014.016. PMID 24781043.
- ↑ Parker F (1985). »Xanthomas and hyperlipidemias«. Journal of the American Academy of Dermatology (v angleščini). 13 (1): 1–30. doi:10.1016/S0190-9622(85)70139-9. PMID 4031142.
- ↑ Rods J, Benhamou JP, Blei AT, Reichen J, Rizzetto M, ur. (18. junij 2007). Textbook of Hepatology (v angleščini). Oxford, UK: Blackwell Publishing Ltd. doi:10.1002/9780470691861. ISBN 978-0-470-69186-1.
- ↑ Sokol RJ (december 1994). »Fat-soluble vitamins and their importance in patients with cholestatic liver diseases«. Gastroenterology Clinics of North America. 23 (4): 673–705. doi:10.1016/s0889-8553(21)00165-5. PMID 7698827.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 18,0 18,1 18,2 18,3 18,4 18,5 18,6 18,7 18,8 Durič, Tadej (2019). Bolezni jeter in interpretacija jetrnih testov. Farmacevtski vestnik, letnik 70, številka 4, str. 251-256.
