Markiz

Markiz (ali tudi: mejni grof ) (mn. marquises, latinsko marchio ) je plemiški naslov. Po rangu v belgijskem in nizozemskem plemstvu in tudi v angleškem plemstvu je naslov markiz nad grofovskim in pod vojvodskim naslovom. V fevdalizmu, v srednjem veku, je bil tudi naziv vojaške in upravne funkcije na določenem ozemlju v imenu zemljiškega gospoda. Beseda izhaja iz stare francoske besede marchis, kar pomeni 'vladar obmejnega območja', nato pa izhaja iz francoske besede marche, ki pomeni 'meja'.

Upravo v notranjih območjih Rimskega imperija je upravljal senat, področja, kjer so bili konflikti, pa cesar sam. S tem sta nastali funkciji vojvoda in grofa, vojvoda je upravljal ožje, grof pa mejno območje.

Zgodovina

Mejni grof je bil posebej zadolžen za nadzor in upravljanje marke, sestavljene iz več grofij ali velikih ozemelj ob mejah imperija. Urad je bil prvič omenjen v 8. stoletju za časa kralja Karla Velikega. Zaradi pomembnega obrambno vojaškega poslanstva in pogosto večjega ozemlja so imeli mejni grofje višji družbeni položaj od grofa. V rangu plemstva so veljali za višji razred.

Od 11. stoletja naprej je ta funkcija in naslov vse pogosteje dedovala, običajno na podlagi dogovorov v zastavnih pogodbah, v praksi pa tudi zato, ker je naslednik dejansko prevzel paket nalog in pravic od pokojnika.

Na ozemlju Nizozemske so bile mejne grofije ustanovljene za varovanje zahodne meje vzhodnofrankovskega cesarstva:

• mejna grofija Antwerpen je bila priključena vojvodini Brabant
• mejna grofija Ename je bila priključena grofiji Flandriji
• mejna grofija Valencijn je bila priključena grofiji Hainaut.

Za varovanje vzhodnih meja cesarstva sta bili med drugim ustanovljeni mejna grofija Avstrija in mejna grofija Brandenburg.

Novi vek

V novi dobi je markizat postal ime visokega gospostva. V šestnajstem stoletju je bil dvorec Bergen op Zoom povzdignjen v markizat kot nagrada družini Glymes za njihove storitve gospodu. Leta 1555 je bila posest Walcheren gospoda Veere-škega povzdignjena v markizat Veere kot nagrada Maksimilijana II. Burgundskega za njegove usluge fevdnemu gospodu. Stari pomen grofa z mejno vojsko je izginil. Za markize so razglašali plemiče kot plačilo za usluge ali kot politično dejanje. Ženske so odslej lahko prejele tudi naziv markizinje, kar se je v Franciji redno dogajalo, na primer na dvoru v Versaillesu.

Konec 17. stoletja in v začetku 18. stoletja je Napoleon Bonaparte ustanovil lastno plemstvo: imperijsko. Naziv markiz/mejni grof ni bil vključen (niti ni bil vikont), ker se je Napoleonu ta naslov zdel nesmiseln.

Markizi v Belgiji in na Nizozemskem

V Belgiji še vedno živi osem družin, ki nosijo naziv markiz, in sicer:

• de Beauffort
• Imperiali
• Van der Noot (kot markiz Asschejski )
• du Parc
• de Radigues
• Ruffo de Bonneval de la Fare
• Trazegnies
• d'Yve

Od odcepitve Belgije leta 1830 je bil med plemiškimi rodbinami na Nizozemskem le en markiz: grof Clancarty iz angleške družine Le Poer Trench, ki nosi nizozemski plemiški naslov ' Marquis van Heusden '.

Kralj (kraljica) Nizozemske je markiz ali markizinja Veere-ška in Vlissingenska.

Rang v Belgiji in na Nizozemskem

Markiška krona

V skladu z odlokom nizozemskega kralja Viljema I. iz leta 1817 lahko markizi nad svojim grbom nosijo markiško krono, sestavljeno iz zlatega prstana z dragimi kamni in petimi listi ali fleuroni na prstanu. Na Nizozemskem in v Belgiji je torej markizov grb prepoznaven po takšni kroni.

Glej tudi

• Marka (območje)