Mezolit
Videz
Mesolit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | VIII. razred: Silikati, podrazred tektosilikatni zeoliti |
Kemijska formula | Na2Ca2(Al2Si3O10)3·8H2O[1] |
Strunzova klasifikacija | 09.GA.05 |
Klasifikacija DANA | 77.01.05.04 |
Kristalna simetrija | ortorombska mm2 |
Osnovna celica | a = 18,4049(8) Å, b = 56,655(6) Å, c = 6,5443(4) Å; Z = 8 |
Lastnosti | |
Barva | brezbarvna, bela, siva, rumenkasta |
Kristalni habit | raztegnjeni prizmatični kristali, podobni lasem ali vlaknom, žarkasti masivni kosi, stalaktitski, porcelanast |
Kristalni sistem | ortorombski - piramidni |
Dvojčičenje | značilno dvojčičenje na {010} ali {100} |
Razkolnost | popolna na {110} in {110} |
Lom | neraven |
Žilavost | krhek |
Trdota | 5 |
Sijaj | steklast, če je vlaknat svilen |
Barva črte | bela |
Prozornost | pozoren do prosojen, neprozoren |
Specifična teža | 2,26 |
Optične lastnosti | dvoosen (+) |
Lomni količnik | nα = 1,505 nβ = 1,505 nγ = 1,505 |
Dvolomnost | δ = 0,001 |
Kot 2V | 80° (izmerjen) |
Drugo | lahko rahlo piroelektričen, piezoelektričen |
Sklici | [2][3][4] |
Mezolit je tektosilikatni mineral s kemijsko formulo Na2Ca2(Al2Si3O10)3•8H2O. Spada v zeolitsko skupino silikatov in je, tudi po videzu, zelo podoben natrolitu.
Kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu v značilnih lasastih prizmatičnih kristalih. Kristali so lahko tudi igličasti, masivni ali žarkasti.[2] Je prozoren do bel in ima steklast sijaj.
Mineral so prvič opisali leta 1816 na Kiklopskem otočju pri Kataniji na Siciliji.[4] Prvi del njegovega imena je izpeljan iz grškega izraza μεσoς [mésos], ki pomeni sredi ali na sredini, ker je njegova kemijska sestava nekje med natrolitom in skolecitom.[3][4] Podobno kot drugi zeoliti se tudi mezolit pojavlja v zalivkah amigdaloidnem bazaltu, andezitih in hidrotermalnih žilah.[2]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ N. Strunz; E.H. Nickel (2001). Strunz Mineralogical Tables (9 izd.). Stuttgart : Schweizerbart, cop. COBISS 464222. ISBN 3-510-65188-X.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Handbook of Mineralogy
- ↑ 3,0 3,1 Mindat.org
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Webmineral data